Čeprav letošnje Podnebno ogledalo kaže, da bo Slovenija cilje na področju emisij iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijami (neETS) za leto 2020 dosegla, pa avtorji poročila opozarjajo, da je letos k rasti emisij toplogrednih plinov (TGP) največ prispeval promet. Odgovorni se strinjajo, da bo treba okrepiti izvajanje ukrepov na ravni države, sodelovati pa bodo morale tudi občine, podjetja, organizacije in prebivalci. »Glede izvajanja ukrepov bo kritično obdobje do leta 2030. Če bomo uspešni, bodo podnebne spremembe še obvladljive,« meni mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (IJS). Meni, da je treba okrepiti spodbude za industrijo in promet.
»Podnebno ogledalo 2020 kaže, da smo na poti k doseganju cilja zmanjšanja emisij, a kaže tudi na to, kje so potrebne okrepitve ukrepov,« pravi Tanja Bolte z Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki je sicer z napredkom, vidnim iz dokumenta, zadovoljna. Opozarja pa, da je zdajšnji trenutek odločilen za okrepitev aktivnosti, ki jih izvaja država, ter da bo morala država vse več podpore nameniti tudi ukrepom, ki jih načrtujejo in izvajajo občine (prenova stavb, trajnostna mobilnost, ravnanje z odpadki, izkoriščanje obnovljivih virov energije, ozaveščanje …). »S tem bomo dosegali ne samo okoljske učinke, ampak tudi družbene – z bolj skladnim regionalnim razvojem,« je prepričana.
Poročilo pomaga ločiti zrnje od plev
Poročilo o napredku Slovenije pri zmanjševanju TGP (Podnebno ogledalo 2020) so tudi letos, kot že dve leti prej, skupaj s partnerji pripravili na Centru za energetsko učinkovitost na IJS, in sicer v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Dokument je namenjen spremljanju izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v Sloveniji, kar naj bi odgovornim pomagalo ugotoviti, kateri ukrepi so učinkoviti in katere je treba še okrepiti. Projekt sofinancirata EU iz programa LIFE ter MOP iz Sklada za podnebne spremembe.
Avtorji poročila ugotavljajo, da je letos k rasti TGP največ prispeval promet, ki je tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2018 povečale, in sicer za 32 odstotkov, emisije TGP na področju stavb pa so se v letih 2017 in 2018 znatno zmanjšale, in sicer za 9,9 odstotka oz. 10 odstotkov v primerjavi z letom prej. Iz Podnebnega ogledala lahko sklepamo, da bo Slovenija cilje na področju emisij neETS (to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami) v letošnjem letu dosegla. Ugotovitve pa kažejo tudi, da bo treba za obvladovanje vplivov na podnebje in prehod v podnebno nevtralnost okrepiti izvajanje ukrepov v državi, ter da bo treba zagotoviti stalnost izvajanja ukrepov, kot so trajnostna mobilnost, energetske prenove stavb, obnovljivi viri energije.
Kritično obdobje do leta 2030
Podnebno ogledalo omogoča spremljanje učinkov, ki jih imajo obstoječi ukrepi, iz njega pa lahko sklepamo tudi, na kaj je treba biti pozoren v prihodnje, ugotavlja Stane Merše. Prepričan je, da bo glede izvajanja ukrepov kritično obdobje do leta 2030. »Če bomo uspešni, bodo podnebne spremembe še obvladljive,« pravi. Meni, da moramo kot temelj ohraniti uspešne že uveljavljene ukrepe – kot so na primer spodbujanje energetske prenove stavb, izkoriščanje obnovljivih virov energije in trajnostna mobilnost. Poudari pa, da moramo čim prej začeti izvajati ukrepe iz Celovitega nacionalnega podnebno energetskega načrta (NEPN); zlasti je treba okrepiti spodbude za industrijo in promet.
Podnebno ogledalo 2020
Cilj bomo najverjetneje dosegli
Slovenija ima za blaženje podnebnih sprememb obvezujoč cilj za leto 2020 – emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, se v obdobju 2005−2020 ne smejo povečati za več kot štiri odstotke, kar naj bi (glede na podatke za leto 2018) predvidoma dosegli. Emisije TGP iz virov v okviru tega cilja so bile v letu 2018 za 10,6 odstotka nižje od cilja za leto 2020. Vendar pa so se v obdobju 2005−2018 emisije zmanjšale le za 5,9 odstotka, v zadnjem opazovanem letu pa so se celo povečale, in sicer za 2 odstotka. Največji delež v teh emisijah (tistih, za katere ima Slovenija zastavljene nacionalne cilje) ima promet (53 odstotkov), ki je k rasti prispeval največ, sledi kmetijstvo s 15 odstotki, široka raba z 12 odstotki in industrija z 11 odstotki.
Kot ugotavljajo avtorji poročila, smo lahko zadovoljni »pri izvajanju naslednjih ukrepov, ki so pomembno prispevali k zmanjševanju emisij TGP v zadnjem obdobju: energetska prenova stavb v gospodinjstvih in javnih stavb v občinah, ločeno zbiranje odpadkov in posledično zmanjšanje količine odloženih biorazgradljivih odpadkov«. Pomembno pa se jim zdi tudi to, da se je znatno povečal učinek spodbud za energetsko prenovo stavb v javnem sektorju, saj je bilo za 100 evrov naložb v energetsko prenovo javnih stavb potrebnih 38 evrov nepovratnih sredstev, kar je za 26 evrov manj kot v letu 2015, k čemur so največ prispevale občine.
Pravijo, da je bil dolga leta zapostavljen sektor industrije. Napredek je industrija dosegla, ko je leta 2018 Eko sklad prvič zagotovil nepovratna sredstva tudi zanjo. »Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in izrabe obnovljivih virov energije (OVE) v industriji bo treba zelo okrepiti in opredeliti jasne cilje zmanjšanja emisij,« pravijo avtorji poročila.
Premalo železniških projektov in spodbujanja javnega prometa
Največje vrzeli so pri izvajanju ukrepov na področju prometa, zlasti izgradnje železniške infrastrukture ter spodbujanja javnega prometa. V tem sektorju so se v letu 2018 poslabšali praktično vsi kazalci: specifične emisije novih vozil, število potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu (JPP) in delež železniškega prometa v tovornem prometu. Vendar pa je opazen napredek pri projektih trajnostne mobilnosti, ki jih pripravljajo občine za financiranje v okviru spodbud sedanje finančne perspektive.
Vprašanje zmanjševanja emisij iz prometa bo treba nasloviti drugače kot doslej, meni Gregor Pretnar iz projektantske družbe PNZ, ki je sodelovala pri pripravi Podnebnega ogledala. »Sedanja prometna strategija je emisije obravnavala na osnovi ukrepov, ki so bili potrebni za doseganje ciljev, na primer mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. Po novem bo morala določiti ukrepe, ki bodo vodili k zastavljenim ciljem na področju emisij in hkrati k prometnim ciljem. Pričakovati je, da bodo ti ukrepi finančno, okoljsko in družbeno precej zahtevnejši kot sedanji in da bo zanje treba poiskati širše soglasje,« pravi Pretnar.
Pri prenovi stavb občine zelo aktivne, država manj
So se pa v letih 2017 in 2018 znatno zmanjšale emisije TGP na področju stavb, in sicer za 9,9 odstotka oz. za 10 odstotkov v primerjavi z letom prej. Eko sklad je, da bi povečal zanimanje gospodinjstev za izvajanje ukrepov, v zadnjem obdobju še nekoliko razširil nabor pozivov, spremenile pa so se tudi višine nekaterih spodbud. Avtorji poročila ugotavljajo, da so pri prenovi javnih stavb še vedno zelo aktivne občine, medtem ko država pri prenovi svojih objektov ciljev ne dosega. Namesto tri odstotke površin jih na leto prenovi le približno 1,2 odstotka.
Več pozornosti zmanjševanju emisij metana
Kmetijstvo je s 15,6 odstotka drugo med sektorji po deležu emisij TGP, za katere ima Slovenija zastavljene nacionalne cilje. »V to so vštete emisije metana in didušikovega oksida, neposredno iz kmetijske pridelave. Nadaljnja 2,2 odstotka znašajo še emisije kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki se upoštevajo pri emisijah široke rabe,« navajajo avtorji poročila. Dodajo, da je treba pri pripravi ukrepov v finančni perspektivi 2021-2027 več pozornosti nameniti zmanjševanju emisij metana ter ohraniti in nadgraditi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti kroženja dušika v kmetijstvu.
Manjše emisije iz odpadkov
Emisije TGP sicer iz odpadkov po deležu sicer niso velike (predstavljajo štiri odstotke), a so se v obdobju 2005−2018 zmanjšale za 40,4 odstotka, v letu 2018 pa za 7,4 odstotka. Kot je razvidno iz poročila, so bili glavni ukrepi pri odlaganju trdnih odpadkov ločeno zbiranje odpadkov in predvsem izgradnja sistemov za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem, na področju ravnanja z odpadnimi vodami pa povečevanje deleža naprednejših sistemov čiščenja odpadnih voda.
Emisije TGP v industriji in gradbeništvu so se obdobju 2005−2018 zmanjšale za 22,5 odstotka, vendar pa se v zadnjih petih letih povečujejo in se vse bolj oddaljujejo od zastavljenega indikativnega sektorskega cilja. »Izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji bo treba zelo okrepiti in opredeliti jasne cilje zmanjšanja emisij, kot je načrtovano v NEPN,« poudarjajo avtorji poročila in dodajo, da so temu namenjena sredstva Eko sklada in evropska sredstva iz kohezijskega sklada. Pravijo, da gre za zelo pomembno področje pri izhodu iz krize.
Ukrepi za blaženje cenejši od škode zaradi ekstremnih pojavov
Avtorji poročila ugotavljajo, da so ukrepi za blaženje podnebnih sprememb, ki jih izvajajo in načrtujejo države, cenejši kot škode zaradi ekstremnih pojavov – požarov, poplav, suš, bolezni … Poleg tega ugotovitve iz pretekle krize kažejo na to, da so zelene finančne spodbude pogosto boljše kot tradicionalne. Na kratek rok ustvarijo več delovnih mest, na dolgega pa visoke prihodke in prihranke.
Denar za spodbujanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP je v Sloveniji na voljo predvsem v okviru kohezijske politike iz sredstev Sklada za podnebne spremembe in prispevka za učinkovito rabo energije. Ocenjujejo, da je samo za ukrepe, ki jih spodbuja Eko sklad, letno potrebnih 5.000 delovnih mest, skupaj s posrednimi učinki, ki jih imajo ti ukrepi, pa lahko tako na leto zagotovimo 7.800 delovnih mest. Med ukrepi za hitro okrevanje so zelo pomembni tisti, ki jih izvajajo občine, za pozitivne učinke pa je izjemnega pomena tudi stalnost spodbud, saj lahko vrzeli v financiranju zelo vplivajo na zaposlenost. »V preteklem obdobju se je velika vrzel pojavila pred začetkom nove finančne perspektive pri črpanju kohezijskih sredstev, čemur se bo treba izogniti, še zlasti zato, ker sovpada z ekonomsko krizo,« še ugotavlja Podnebno ogledalo.
