V sredo je Evropska komisija predstavila predlog evropskih podnebnih pravil in začela posvetovanje o evropskem podnebnem paktu. Podnebni zakon bo države EU še pravno zavezal k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Okoljevarstveniki pa so do predloga kritični okoljevarstveniki, saj da ne vključuje ukrepov za zmanjšanje izpustov do leta 2030.
Kot je pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se tako politična zaveza EU glede doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 spreminja v pravno zavezujoč cilj, evropske institucije in države članice pa so skupaj dolžne sprejeti potrebne ukrepe tako za izpolnitev cilja na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni. Hkrati so v novem zakonu podane usmeritve za vse politike EU, pri tem pa pravila javnim organom, podjetjem ter državljankam in državljanom zagotavljajo predvidljivost, so prepričani na komisiji. Dodajo, da bodo napredek spremljali vsakih pet let v skladu s pregledom globalnega stanja v okviru Pariškega sporazuma.
Izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je dejal, da z evropskimi podnebnimi pravili EU mednarodnim partnerjem sporoča, da je treba skupaj okrepiti globalna prizadevanja za uresničitev skupnih ciljev Pariškega sporazuma.
Treba bo razviti strategije prilagajanja
In kakšne so glavne usmeritve za dosego cilja za leto 2050? Na podlagi celovite ocene učinkov bo komisija posodobila podnebna pravila in predlagala nov cilj EU za leto 2030 v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, do junija 2021 bo pregledala vse ustrezne instrumente politike in jih po potrebi dopolnila za zagotovitev dodatnega zmanjšanja emisij za leto 2030. Komisija bo predlagala tudi določitev krivulje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za celotno EU za obdobje 2030–2050, za merjenje napredka in zagotovitev predvidljivosti za javne organe, podjetja ter državljane in državljanke. Do septembra 2023 in nato vsakih pet let bo komisija ocenila skladnost ukrepov EU in nacionalnih ukrepov s ciljem podnebne nevtralnosti in krivuljo za obdobje 2030–2050. Državam članicam, katerih ukrepi niso skladni s ciljem podnebne nevtralnosti, bo lahko izdala priporočila, ki jih bodo morale države upoštevati oziroma pojasniti, zakaj jih niso upoštevale. Komisija lahko tudi pregleda ustreznost krivulje in ukrepov na ravni Unije. Države članice bodo morale razviti in izvajati tudi strategije prilagajanja, da bi okrepile odpornost in zmanjšale ranljivost zaradi učinkov podnebnih sprememb.
Okoljevarstveniki kritični: Treba je ukrepati takoj
Nekatere okoljevarstvene organizacije, med njimi tudi Greenpeace, so kritične do predloga zakona, saj da ta ne vključuje ukrepov za zmanjšanje izpustov do leta 2030, s čimer naj bi EU izgubljala ključno desetletje za podnebno ukrepanje. Prepričani so, da komisija zgolj prelaga nujne odločitve, saj njen predlog ne vključuje konkretnih vmesnih ciljev, čeprav znanstveniki Združenih narodov opozarjajo, da je zmanjšanje toplogrednih plinov v naslednjem desetletju ključno za to, ali bodo podnebni ukrepi uspešni ali ne. Vendar pa na Evropski komisiji poudarjajo, da zagotavlja “srce evropskega zelenega dogovora” vlagateljem in industriji potrebno predvidljivost.
Kot je dejal Greenpeaceov svetovalec za podnebno politiko Sebastian Mang, so desetletja preusmerjanja pozornosti in polovičarskih ukrepov pripeljala do točke, na kateri smo tik pred podnebnim propadom. Prepričan je, da je treba ukrepati takoj in ne čez desetletje.
Posvetovanje bo trajalo 12 tednov
Komisija je, da bi pri prehodu na podnebno nevtralno Evropsko unijo sodelovali vsi sektorji družbe in gospodarstva, začela javno posvetovanje o novem evropskem podnebnem paktu, ki bo trajalo 12 tednov. Na ta način želi omogočiti sooblikovanje novih podnebnih ukrepov, izmenjavo informacij, izvajanje lokalnih dejavnosti in predstavitev rešitev, ki jih lahko uporabijo tudi drugi. Pravijo, da bodo s pomočjo prispevkov oblikovali podnebni pakt, ki bo predstavljen pred zasedanjem konference Združenih narodov o podnebnih spremembah novembra 2020 v Glasgowu (COP26).
Nazaj na kategorijo OKOLJE.
