Zadnje poročilo IPPC (Medvladni forum za podnebne spremembe), ki so ga objavili v začetku tedna in ki se nanaša na opazovanje podnebnih sprememb v vseh regijah po svetu, kaže, da so mnoge spremembe že tukaj – in nepopravljive. Se bodo pa z dodatnim segrevanjem Zemlje še povečale.
Projekcije poročila navajajo, da bodo v prihajajočih desetletjih podnebne spremembe prizadele vse regije. S segretjem za 1,5 stopinje Celzija globalno bo prišlo do vse več vročinskih valov, daljših toplih sezon in krajših hladnih. Pri segretju za 2 stopinji Celzija pa bo vročinskih ekstremov toliko, da bodo dosegli kritičen vpliv na kmetijstvo in zdravje.
A ne gre le za dvig temperature
Podnebne spremembe prinašajo številne spremembe v različnih delih sveta, kar bo še dodatno prispevalo k nadaljnjemu segrevanju, npr:
- Podnebne spremembe ojačujejo vodni krog, zaradi česar so padavine v obliki močnejših nalivov in neurij, s čimer so povezane tako poplave v nekaterih regijah, kot posledično hude suše v drugih.
- V višjih legah bo več padavin, v subtropskih regijah pa vse manj.
- Spremenile se bodo monsunske padavine.
- Obalni pasovi bodo utrpeli dvig morske gladine, vse več bo tudi poplav v nižje ležečih obalnih krajih. Ekstremno povišanje morske gladine, ki se je prej dogajalo enkrat na 100 let, bo konec tega stoletja vsakoletna stalnica.
- Podnebne spremembe bodo povzročili tudi nadaljnje taljenje večnega ledu in izgubo sezonske snežne odeje, taljenje ledenikov in ledenih ploskev in izgubo poletja v Arktičnem morju.
- Spremembe v oceanih, tako segrevanje kot vse bolj pogosti morski vročinski valovi, zakisanje oceanov in zmanjšanje ravni kisika so že dokazano povezane s človeškim vplivom. In prizadele bodo tako ekosisteme kot ljudi, ki so odvisni od njih.
- V mestih bodo podnebne spremembe še posebej močne, tako vročina kot poplave.
Kaj pa lahko sploh še storimo?
Občutno in trajno zmanjšanje emisij CO2 in drugih emisij naj bi, tako poročilo, kljub vsemu podnebne spremembe še lahko omejilo. Najhitreje bi se zmanjšanje poznalo na kakovosti zraka, v 20 – 30 letih pa bi lahko s tem stabilizirali tudi globalne temperature.
“Zdaj imamo bolj jasno sliko preteklega, sedanjega in prihodnjega podnebja, kar je nujno za to, da razumemo, kam gremo, kaj lahko storimo, kako se lahko pripravimo,” je dejala delovna skupina IPPC.
Vir: IPPC
