Po besedah Ministrstva za okolje in prostor je COP29 dosegel nekaj pomembnih prebojev. Kot enega teh izpostavljajo, da je bil prvič v zgodovini ustanovljen sklad za pomoč državam v razvoju, ki so še posebej ranljive v kontekstu negativnih učinkov podnebnih sprememb, za naslavljanje izgub in škod.
Na konferenci so uspeli doseči tudi dogovor o podlagah za implementacijo delovnega programa za blaženje. Toda: implementacija dogovora, ki se bo začela takoj po zaključku COP27, bo potekala “skozi usmerjene izmenjave mnenj, informacij in idej, pri čemer bosta vsako leto potekala vsaj dva dialoga ter drugi dogodki”. In še en toda: program ima določene omejitve, kot je na primer prepoved določanja novih ciljev ali zavez.
V preambulo krovnega sklepa je bila vključena tudi referenca na človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, ki je bila na pobudo skupine držav, vključno s Slovenijo, razglašena letos poleti v okviru Združenih narodov. Slovenija si je na podnebnih pogajanjih aktivno prizadevala za njeno vključitev v zaključni dokument COP27.
Ponovne potrditve zavez – kaj pa njihovo udejstvovanje?
Med krovne sklepe so vključili sklic na energetski sektor, kjer so se države zavzele za in prepoznale pomen globalne energetske krize za pospešitev energetske tranzicije na čiste in obnovljive vire energije v tem kritičnem desetletju. “Ponovno so potrdile zavezo za zmanjšanje rabe premoga,” navaja MOP.
Okvirji in kažipoti
Dosegli so dogovor o razvoju okvira za globalni cilj prilagajanja – a okvir bo sprejet šele na COP28.
V začetku prihodnjega leta bo pripravljen t.i kažipot (Roadmap) za leto 2023, v katerem bodo predstavljeni naslednji koraki.
“V okviru prvega Globalnega pregleda stanja implementacije Pariškega sporazuma (Global stocktake) je bil na zasedanju opravljen drugi tehnični dialog, ki se je posvetil vprašaju stanja implementacije na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter vprašanju podnebnega financiranja. Pogodbenice so se dogovorile o nadaljnjih korakih tega procesa, in sicer glede organizacije neformalnih konzultacij in delavnic za vse deležnike. Generalni sekretar Združenih narodov bo v naslednjem letu, pred koncem prvega Globalnega pregleda stanja, sklical Vrh za podnebno ambicijo,” navaja MOP.
Dodajo še, da se je Slovenija ob robu zasedanja priključila več političnim iniciativam.
O tem, kaj smo dejansko dosegli na COP27 in ali se zadeve odvijajo prepočasi, bomo govorili z Lučko Kajfež Bogataj in seveda objavili.
Vir: MOP
