Pri tem so se osredotočili predvsem na razlikovanje med gnojenimi monokulturnimi travniki, tako imenovanimi intenzivnimi travniki, in tistimi travniki, ki imajo nizke donose, a visoko biotsko pestrost, poimenovanimi tudi ekstenzivni travniki.
Ugotovili so, da je za vsak travnik v Sloveniji mogoče določiti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe, starost travinja in druge parametre.
Travniki, ki so bili nekoč košeni dvakrat, največ trikrat letno, so po njihovih ugotovitvah danes košeni štirikrat ali petkrat, nekateri celo večkrat.
“Sodobne kmetijske tehnologije omogočajo več gnojenja in številnejše košnje travnikov. Travniške živali in rastline na povečanje števila košenj niso prilagojene. Rastline ne morejo semeniti. Na intenzivnih travnikih postopoma prevladajo trave, prenekateri pa je spomladi tudi popolnoma rumen od regrata. Pisani travniki izginjajo. Travniške živali zaradi pogostejših košenj ne morejo speljati svojih mladičev. Še posebej je to problem za ptice, ki gnezdijo na travniških tleh. S silažnimi balami se s travnika odpeljejo tudi drobne žuželke, pajki, gosenice metuljev …, ki bi bili sicer hrana travniškim pticam. Tako izgubljamo biotsko raznovrstnost travnikov,” komentira ugotovitev Martina Kačičnik Jančar, vodja odseka za biotsko raznovrstnost na ZRSVN.
Datum prve košnje in število košenj vsakega travnika
Ugotovili so tudi, da se intenzivni travniki večinoma kosijo v začetku meseca maja, medtem ko se na ekstenzivnih travnikih košnja začne približno mesec dni kasneje.
“Slovenija je raznolika in med različnimi regijami se datum prve košnje lahko razlikuje za cel mesec. Intenzivni travniki so praviloma pokošeni že v maju. Ekstenzivni travniki se kosijo kasneje. Mokrotni ekstenzivni travniki se morajo dovolj posušiti, da postanejo tla nosilna za kmetijsko mehanizacijo. Najbolj mokrotnih travnikov v določenih letih niti ni mogoče pokositi. Nekatere vrste, kot na primer metulj barjanski okarček, lahko preživijo samo ob tako ekstenzivni obdelavi. S puščanjem nekošenih pasov na travnikih ohranimo travniškim živalim nekaj skrivališč in hrane. Včasih so se večja travnata območja kosila postopno, danes pa so cele doline pokošene v dnevu ali dveh in živali nimajo kam,” komentira strokovna sogovornica.
Med prezgodaj in prevečkrat košenimi travniki tudi zavarovani?
Intenzivno kmetijstvo je prisotno tudi v zavarovanih območjih in območjih Natura 2000, ki so namenjena varovanju travnikov in travniških vrst rastlin in živali. “Kmetje, ki želijo varovati naravo, lahko za ekstenzivno rabo travnikov dobijo nadomestila v obliki KOPOP plačil. Plačila so namenjena varovanju različnih traviščnih habitatov, metuljev mravljiščarjev in travniških ptic, predvsem kosca. Ukrepi se razlikujejo po različnih datumih košnje. Datumi so prilagojeni razvoju vrste, ki se varuje in omogočajo, da se življenjski cikel vsake vrste popolnoma zaključi in življenje nadaljuje,” pa na to, trenutno vročo temo, še pove Martina Kačičnik Jančar.
