V Donavo se izlivajo številne druge reke in na svoji več kot 2800 kilometrov dolgi poti je izpostavljena različnim onesnaževanjem, med drugim tudi rudnikom redkih kovin.
V bližini Donave in njenih pritokov je več delujočih rudnikov redkih kovin (zlata, srebra, bakra, litija itd.).
Nekaj rudnikov je tik pred odprtjem, EU pa si na tem območju prizadeva najti še več nahajališč plemenitih kovin, da bi bila čim bolj neodvisna na tem področju.
Vpliv rudarjenja na reko Donavo
Pri raziskovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju rudnikov redkih kovin pride do sprememb rabe zemljišč in s tem povezani negativni vplivi na okolje. V splošnem se začne s krčenjem gozdov, nadaljuje pa z erozijo, onesnaženjem in spremembo profilov tal, onesnaženjem lokalnih potokov in mokrišč ter povečanjem ravni hrupa in prahu.
Ne pozabimo, da pri izkoriščanju mineralnih surovin nastajajo velike količine rudarskih in metalurških odpadkov. Ta odpadni material je zaradi visokih vsebnosti različnih kovin še vedno potencialni vir surovin, na drugi strani pa predstavlja odpadke, ki se odlagajo v bližini rudnikov in onesnažujejo okolje.
Če se nevarne snovi, kot so arzen, kadmij, baker, cianid, cink in živo srebro, izpirajo v lokalne potoke, zmanjšajo biotsko raznovrstnost. Če pa se iz rudnikov izpira tudi kislina v vodotoke, pa to povzroči smrt večine živih bitja dolvodno.
Vplivi rudnikov litija na okolje TULE.
Nesreče v porečju reke Donave
V preteklosti so se na porečju Donave zgodile tudi nesreče, povezane z bazeni jalovine, gre za mokro skladišče za odpadke in stranske proizvode, ki ostanejo pri rudarjenju – kot so blato ali tekoči kemični odpadki rudarskih obratov. Zadnja nesreča se je zgodila na Madžarskem pri Kolontárju leta 2010. V tem incidentu je počil bazen za jalovino v rudniku boksita, ki je opustošil vasi Devecser in Kolontár s približno 700.000 kubičnimi metri jedkega rdečega blata. Deset ljudi je umrlo, okoli 120 pa je bilo ranjenih.
Marca 2000 se je v Baia Borsi v Romuniji porušil jez za jalovino v podjetju za pridobivanje svinca, cinka in bakra in več kot 22.000 ton odpadkov, onesnaženih s težkimi kovinami, je bilo izpuščenih v reko Vaser, pritok reke Tise. Čeprav je bilo jalovišče Baia Borsa od takrat uspešno sanirano, je bilo razlitje cianida v Baia Mare označena kot največja okoljska katastrofa v Donavskem porečju, ki je močno prizadela Romunijo, Madžarsko in Srbijo. Približno 100.000–300.000 m³ odpadne vode, onesnažene s cianidom, se je izlilo v 800 km dolg odsek rek Sarsar, Lapus, Szamos in Tisa, onesnažilo zaloge pitne vode in pobilo več ton rib ter planktonske vrste.
Vir: Environmental Evidence, RiverNetwork, ICPDR