V Donavo se izlivajo številne druge reke in na svoji več kot 2800 kilometrov dolgi poti je izpostavljena različnim onesnaževanjem, med drugim tudi posledicam vojne v Ukrajini.
Na meji med Ukrajino in Romunijo je labirint vodnih poti, jezer, kanalov in otokov, ki skupaj tvorijo edinstven ekosistem na 7322 kvadratnih kilometrih.
Celotno območje, imenovano delta Donave, ki je največji deltni ekosistem v Evropi in igra ključno vlogo pri čiščenju vode. Zagotavlja življenjski prostor za približno 350 vrst ptic, ki uporabljajo delto za selitev, prezimovanje ali stalno bivanje. Poleg tega je rezervat dom več kot 100 vrstam rib in zatočišče za ogrožene vrste, vključno s kuno, divjo mačko in vidro.
Preberite tudi:
- Varstvo reke Donave: Kateri so najbolj pereči okoljski problemi?
- Okoljski problemi reke Donave: Rudniki redkih kovin
- Okoljski problemi reke Donave: mikroplastika, zdravila, droge
Kakšen je vpliv vojne na delto Donave?
Od druge polovice leta 2023 je biosferno območje Donave zaprto za turistične obiskovalce, saj se je povečala potreba po prevozu blaga (žita, vojaška oprema in orožje …). Po podatkih romunske mornariške uprave za pomorski promet na romunski strani delte Donave od začetka vojne v letih 2022 in 2023 je to območje prečkalo okoli 1700 ladij v primerjavi s samo okoli 850 v letih 2021 in 2020.
Ukrajina je do začetka leta 2023, s 3,9 metra poglobila kanal Bystre na 7,2 metra, da so lahko omogočili prehod večjih ladij skozi kanal, kar pa predstavlja veliko tveganje za ranljiv ekosistem Donavskega biosfernega rezervata. Postopek poglabljanja v bistvu “posrka” mulj iz rečne struge, z njim pa tudi ves živež, kot so školjke, črvi, raki in alge.
Povečanje števila tovornih ladij v kanal Chilia in Bystre povzročajo tudi erozijo rečne obale. Ko ladje plujejo po reki, ustvarjajo valove, ki udarjajo ob obalo in jo postopoma uničujejo. Večja in težja, kot je ladja ter hitreje, kot pluje, bolj izrazita je erozija. Navsezadnje to vodi do izgube habitatov za vrste, ki so odvisne od območij v bližini vode.
Tovorne ladje in izpusti
Tovorne ladje izpuščajo tudi balastne vode (iz hladilnih sistemov motorja, kanalizacijskega sistema, lahko pa je tudi morska voda) neposredno v reko. Hkrati pa iz ladij odmetavajo tudi odpadke – v času povečanega prometa na delti opažajo veliko povečanje plastičnih odpadkov.
Od julija 2023 veliko škodo za ekosistem in lokalno prebivalstvo povzročajo tudi rakete in brezpilotna letala, ki uničujejo ukrajinski pristaniški mesti Izmail in Reni ob Donavi.
Vir: Rubryka, Atlantic Council,
