Posvet je bil namenjen strokovni razpravi o stanju na področju kazenskopravnega varstva okolja v Sloveniji in pregonu okoljske kriminalitete.
Državna sekretarka Helga Dobrin je najprej spomnila na človekovo izkoriščanje narave in opozorila, da je skrajni čas, da naredimo nekaj za zaščito okolja: »Okoljski kriminal ima dolgotrajne in nepopravljive učinke. Narava se namreč ne meni za meje, ki smo jih postavili ljudje. Narava deluje kot celota. Pogosto se posledice pojavijo šele čez leta. Včasih račun zanje plačuje naslednja generacija.«
Zadnji branik nezakonitih dejanj človeka proti naravi
Okoljska kriminaliteta, zlasti donosni posli prekupčevanja z nevarnimi odpadki, danes predstavlja enega izmed najdonosnejših nezakonitih poslov v Evropski uniji, je dejala. »Ključno je, da se vsi skupaj zavedamo, da je kazenskopravno varstvo okolja zadnji branik nezakonitih dejanj človeka zoper naravo. Namen nove Direktive o kazenskopravnem varstvu okolja je okrepiti odzive držav na okoljsko kriminaliteto in hkrati tudi prispevati k strategijam za varstvo okolja, javnega zdravja in varnosti ter podpreti pravico posameznika do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.«
Posel in kriminal z odpadki
Organizirane kriminalne združbe poskušajo prodreti v družbe, ki se zakonito ukvarjajo z odpadki in pod krinko zakonitosti izpeljati svoje nezakonite posle. »To tovrstna dejanja postavlja na veliko višjo raven zahtevnosti preiskovanja. Gre za povsem nove pojavne oblike kriminalitete, kar tudi klasičnim preiskovalcem organiziranega kriminala predstavlja poseben izziv. Za uspešen pregon tovrstne kriminalitete je potrebna tudi posebna afiniteta preiskovalcev in tožilcev do varstva okolja,« je povedala Dobrin.
Vse je tudi pozvala k temu, da Slovenija postane visoko okoljsko ozaveščena država, ki ima ničeno toleranco do okoljske kriminalitete.
