Monitoring vodotokov za iztoki čistilnih naprav v 2019 je pokazal, da je najslabše stanje vode v severovzhodni Sloveniji.
Komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v gospodinjstvih zaradi rabe vode v sanitarijah, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Po podatkih Statističnega urada RS dnevno v Sloveniji nastane približno 160 litrov komunalne odpadne vode na prebivalca v letu 2018. Ta voda bi bila brez postopkov čiščenja prekomerno breme za vodno okolje, tla ali podzemlje.
Med komunalno odpadno vodo sodijo tudi odpadne vode, ki so po sestavi in nastanku podobne vodi po uporabi v gospodinjstvu, kot so na primer odpadne vode iz industrije ter mešanice industrijske, padavinske in komunalne odpadne vode.
Komunalne čistilne naprave so namenjene obdelavi komunalne odpadne vode z namenom zmanjšanja njenega vpliva na okolje. Čiščenje odpadnih voda poteka na osnovi fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov.
Tri stopnje čiščenja odpadnih voda
V prvi stopnji čiščenja odpadnih voda se odstranijo lahko usedljive in plavajoče snovi. Pri sekundarni stopnji čiščenja odpadne vode se z biokemijskimi procesi razgradnje zmanjša količina vseh organskih snovi. Odstranjevanje hranil iz odpadne vode pa je tehnično in ekonomsko zahteven proces. Večje in modernejše čistilne naprave uporabljajo še terciarno stopnjo čiščenja, pri kateri se v odpadni vodi zmanjša tudi vsebnost hranil.
Ugotovitve onesnaženja z organskimi snovmi
Na podlagi parametra biokemijska potreba po kisiku (BPK5) ocenjujejo onesnaženost vodotokov z organskimi snovmi. Izmed 26 vzorčnih mest, izbranih za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov se pet vzorčnih mest uvršča v zmerno ekološko stanje. Vseh pet se nahaja na vodotokih v severovzhodni Sloveniji, v porečju Mure in Drave. Znatno povišane vrednosti parametra BPK5 so bile izmerjene na Boračevskem potoku, za komunalno čistilno napravo Radenci. Izmerjene vrednosti BPK5 so se gibale med 13 in 140 mg O2/L, mejna vrednost za dobro stanje za pripadajoč ekološki tip pa je 4,4 mg O2/L.
Prekomerna obremenitev s hranili
Na podlagi nitrata in celotnega fosforja ocenjujejo prekomerno obremenitev vodotokov s hranili. Izmed 26 vzorčnih mest, izbranih za spremljanje vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov, se jih osem uvršča v zmerno ekološko stanje na podlagi parametra celotni fosfor. Povišane vrednosti celotnega fosforja (>0,2 mg P/L) so bile izmerjene tudi na dveh vzorčnih mestih, ki nimata določenega ekološkega tipa in ocene ekološkega stanja ni možno podati.
Pričakovano je ekološko stanje na podlagi hranil dobro ali zelo dobro na vzorčnih mestih za komunalnimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja. Izstopa vzorčno mesto Boračevski potok – Radenci, kjer so bile izmerjene vrednosti celotnega fosforja med 1,6 in 4,6 mg P/L, mejna vrednost za dobro ekološko stanje za pripadajoč ekološki tip je 0,15 mg P/L.
Ponovljen monitoring na vodotokih z zmernim ekološkim stanjem
Rezultati monitoringa so pokazali najslabše stanje v severovzhodni Sloveniji, kjer so vodotoki zaradi kmetijstva že sicer prekomerno obremenjeni z organskimi snovmi in hranili. Za natančnejšo določitev vpliva komunalne odpadne vode na ekološko stanje vodotokov v letu 2020 bodo ponovili celoletni monitoring na vodotokih, kjer je bilo pod iztokom iz komunalne čistilne naprave ugotovljeno zmerno ekološko stanje. Na teh vodotokih izvajajo dodatni monitoring nad iztokom komunalne čistilne naprave v vodotok, da bodo lažje ovrednotili dejanski vpliv komunalne čistilne naprave na ekološko stanje vodotoka.
Vir: ARSO