Netrajnostno kmetovanje in gozdarstvo, širjenje mest in onesnaževanje so največje težave, ki povzročajo drastično upadanje biotske raznovrstnosti v Evropi, kar ogroža preživetje več tisoč živalskih vrst in habitatov. Poleg tega države članice zaostajajo z izvajanjem direktiv EU o naravi in drugih okoljevarstvenih zakonov.
Po podatkih včeraj objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z naslovom „Stanje narave v EU“ (za obdobje 2013-2018) večina zaščitenih habitatov ter živalskih in rastlinskih vrst ni dobro ohranjenih, za izboljšanje tega stanja pa moramo storiti še veliko več.
Poročilo sicer kaže pozitiven razvoj na področju ohranjanja okolja. Število in površina območij, zaščitenih v omrežju Natura 2000, sta se v zadnjih šestih letih povečala, EU pa je dosegla svetovne ciljne vrednosti, saj je zaščitenih približno 18 % njenega ozemlja in skoraj 10 % morskih območij. A je večina zaščitenih habitatov in živalskih vrst slabo ohranjenih, stanje pa se pri mnogih še poslabšuje. Od treh glavnih proučevanih skupin še posebej zaostajajo habitati in ptice, medtem ko je bila pri skupini neptičjih vrst skoraj dosežena ciljna vrednost.
Treba bo spremeniti način življenja
»Ocena stanja nazorno kaže, da še vedno izgubljamo svoj vitalni sistem, ki vzdržuje življenje. Kar 81 % habitatov na ravni EU je v slabem stanju, pri tem pa se najbolj poslabšujejo šotišča, travišča in sipine. Nujno moramo izpolniti zaveze iz nove strategije EU za biotsko raznovrstnost, da bi obrnili ta trend poslabševanja za dobro narave, ljudi, podnebja in gospodarstva,« je povedal komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius.
Hans Bruyninckx, izvršni direktor agencije EEA je dodal, da je ocena pokazala, da je treba za varstvo zdravja in odpornosti evropske narave ter dobrega počutja ljudi temeljito spremeniti naš način pridelovanja in uživanja hrane, upravljanja in uporabe gozdov ter grajenja mest.
Največje grožnje za naravo
Iz poročila je razvidno, da so glavni viri pritiska na habitate in živalske in rastlinske vrste intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Na habitate vplivajo tudi onesnaževanje zraka, vode in zemlje, prav tako nenehno čezmerno izkoriščanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lovom in ribolovom. Te grožnje še povečujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opuščanje kmetijskih zemljišč prispeva k poslabševanju polnaravnih habitatov, kot so travinja, in tam živečih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine.
Trenutno stanje
Približno polovica (47 %) od 463 vrst ptic v EU ima dobro stanje ohranjenosti, kar je 5 % manj kakor v zadnjem obdobju poročanja 2008–2012. Delež ptic v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti se je v zadnjih šestih letih povečal na 7 % in tako znaša 39 %.
Na nacionalni ravni se v približno 50 % primerov izboljšani populacijski trendi kažejo predvsem pri mokriščih in morskih pticah, za katere so bila določena območja Natura 2000, na primer pri rjasti gosi ali črni njorki. Največji delež poročil o izboljšanju populacijskega trenda se nanaša na gnezdilce, kot sta žerjav in rjavi škarnik, in sicer zaradi varovanja ali obnavljanja habitatov ter poglobljenega znanja, boljšega spremljanja stanja in ozaveščenosti.
Le 15 % ocenjenih habitatov na ravni EU je dobro ohranjenih, 81 % pa jih je v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti. Pri traviščih, sipinah ter šotiščih, barjih in močvirjih je opaziti močan trend slabšanja habitatov, medtem ko se pri gozdovih najpogosteje kažejo izboljšave. V primerjavi s predhodnim poročevalskim obdobjem se je delež habitatov v slabem stanju ohranjenosti povečal za 6 %.
Na morskih območjih je veliko ocen z neznanim stanjem ohranjenosti, kar je posledica splošnega pomanjkanja podatkov o živalskih vrstah. Približno četrtina vrst na ravni EU je v dobrem stanju ohranjenosti, kar je za 4 % bolje v primerjavi s predhodnim poročevalskim obdobjem.
Plazilci in vaskularne rastline, kot so pozidna kuščarica, Hemorrhois hippocrepis iz družine gožev, Agrimonia pilosa iz družine rožnic ali rumeni svišč, imajo največji delež dobrega stanja ohranjenosti (35 %).
Vir: EEA
