Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) je izdala poročilo o biotski raznovrstnosti ali drugače povedano, o živosti planeta Zemlje. Uničevanje narave ima katastrofalne posledice, vpliva ne samo na populacije prostoživečih živali, temveč tudi na zdravje ljudi in vse vidike našega življenja.
Trenutna pandemija je jasen izraz našega porušenega odnosa z naravo in poudarja globoko medsebojno povezanost med zdravjem ljudi in planeta.
Biotska raznovrstnost se zmanjšuje iz leta v leto
Sladkovodna biotska raznovrstnost upada veliko hitreje kot v oceanih ali gozdovih. Na podlagi razpoložljivih podatkov vemo, da je bilo skoraj 90 % svetovnih mokrišč izgubljenih od leta 1700. Globalno kartiranje je razkrilo, v kolikšni meri so ljudje milijonom kilometrov rek spremenili tokove. Vse to pa je pripomoglo k izumiranju sladkovodnih dvoživk, plazilcev in rib; zlasti v regijah Latinske Amerike in Karibov.
Se zavedamo pomena tal in žuželk?
Večina živih organizmov v kopenskih ekosistemih, vključno z nekateri opraševalci, del svojega življenjskega cikla preživi v talnih habitatih. Brez biotske raznovrstnosti tal lahko kopenski ekosistemi propadejo.
V zahodni Evropi in Severni Ameriki pa z neverjetno hitrostjo izginjajo tudi opraševalci in žuželke nasploh, predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva. Znanstveniki opozarjajo, da če se bodo nadaljevale antropogene motnje in raba tal v takšnem tempu in obsegu, se bo trend izginjanja žuželk zgodil po vsem svetu.
Tudi rastline niso izjema, število dokumentiranih izumrtij rastlin je dvakrat večje kot pri sesalcih, pticah in dvoživkah skupaj.
Vsi ti podatki so skrb vzbujajoči, a naj nam bodo v opomin, da moramo nekaj spremeniti v našem načinu življenja – danes.
Vir: Living Planet Report 2020
