Neurja, poplave, vročinski valovi in suše so v zadnjih desetletjih vzeli veliko življenj in uničili premoženje ljudi, zaradi globalnega segrevanja pa so dogodki pogostejši in intenzivnejši.
Študija razkriva, da so povprečni stroški podnebne krize znašali več kot 132 milijard evrov na leto od leta 2000 do 2019, čeprav se številke iz leta v leto močno razlikujejo.
Kako so prišli do takih številk?
Raziskovalci so izdelali ocene tako, da so združili podatke o tem, koliko je globalno segrevanje poslabšalo ekstremne vremenske dogodke, z ekonomskimi podatki o izgubah. Študija je tudi pokazala, da so 1,2 milijarde ljudi prizadele ekstremne vremenske razmere, v zadnjih dveh desetletjih.
Dve tretjini stroškov škode je nastalo zaradi izgubljenih življenj, tretjina pa zaradi uničenega premoženja. Nevihte, kot sta orkan Harvey in ciklon Nargis, so bile odgovorne za dve tretjini podnebnih stroškov, od tega 16 % zaradi vročinskih valov in 10 % zaradi poplav in suše.
Izračuni so le ocene, koliko nas stane podnebna kriza
Profesor Ilan Noy z univerze Victoria v Wellingtonu na Novi Zelandiji, ki je izvedel študijo s kolegico Rebecco Newman je dejal, da je bilo veliko ekstremnih vremenskih dogodkov, za katere ni podatkov o številu smrtnih žrtev ali gospodarski škodi. »To kaže, da je naša ocena 132 milijard evrov precej podcenjena. Na primer podatki o smrti zaradi vročinskih valov so bili na voljo samo v Evropi. Ne vemo pa, koliko ljudi je umrlo zaradi vročinskih valov v vsej podsaharski Afriki.”
Vir: The Guardian
