Štiri nevladne organizacije – Focus, Greenpeace Slovenija, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera – opozarjajo, da vlada Marjana Šarca v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) ignorira največji posamezni vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji – Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ). Poudarjajo, da trenutni predlog dopušča kurjenje premoga še desetletja in se zanaša na »čudežni preboj« tehnologije za skladiščenje in shranjevanje ogljika po letu 2035. Vlado pozivajo, naj v NEPN vključi cilj opuščanja premoga do leta 2030.
»Vlade, ki resno naslavljajo podnebno krizo, napovedujejo zapiranje termoelektrarn na premog do leta 2030. Naša načrtuje kurjenje premoga vse do leta 2050,« pravi Barbara Kvac, strokovna sodelavka Focusa, društva za sonaraven razvoj. »Po 1,4 milijardni investiciji v izgradnjo TEŠ 6, bi bili sedaj pripravljeni vložiti še vsaj dodatnih 260 milijonov za namestitev tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS). In to kljub zavedanju, da CCS zmanjša učinkovitost proizvodnje in da je shranjevanje CO2 v Sloveniji prepovedano, kar postavlja takšno potencialno investicijo pod še dodaten finančni vprašaj,« pravi Kvacova in doda, da skuša TEŠ že od leta 2012 dokazati, da je na CCS pripravljen, pa mu v osmih letih to še vedno ni uspelo.
Foto: HSE
Premog bi morali opustiti v naslednjem desetletju
»Vsakršni načrti o razogjličenju, ki dopuščajo kurjenje premoga do sredine stoletja, so leporečje,« pa je prepričana Katja Huš, predstavnica organizacije Greenpeace Slovenija. Prepričana je, da NEPN ne bi smel prelagati odgovornosti na naslednje vlade, temveč bi moral vsebovati jasno politično zavezo za opuščanje premoga v Sloveniji v naslednjih 10 letih.
Senka Šifkovič Vrbica, strokovnjakinja za okoljsko pravo pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC, pa opozarja, da pravico do zdravega življenjskega okolja zagotavlja država. »To pomeni, da mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da bodo predvidene posledice ukrepanja privedle vsaj do mednarodnopravno zavezujočih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov (TGP). Opuščanje rabe fosilnih goriv na največji kurilni napravi je torej eden prvih potrebnih ukrepov NEPN,« poudarja.
Tudi Andrej Gnezda, predstavnik okoljske organizacija Umanotera, meni, da »spogledovanje z dragimi in nepreverjenimi rešitvami, kot so zajem ogljika ali načrti o sosežiganju odpadkov, ki jim lokalni prebivalci močno nasprotujejo, zgolj podaljšuje negotovost vseh, ki živijo in delajo v tem okolju«. Poudarja, da je treba politiko nerealnih idej presekati in pripraviti načrt, kako na pravičen in socialno vzdržen način opustiti kurjenje premoga in drugih fosilnih ali drugače umazanih energentov v TEŠ-u.
Druge evropske države bolj aktivne
Kot pravijo predstavniki nevladnih okoljskih organizacij, je svetovna znanstvena skupnost v prelomnem poročilu Združenih narodov z naslovom Posebno poročilo o 1.5°C ugotovila, da bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 °C globalno emisije do leta 2030 praktično prepoloviti in porabo premoga do leta 2030 zmanjšati vsaj za dve tretjini. »Evropske države oz. države OECD, vključno s Slovenijo, bi morale premog opustiti najhitreje – najkasneje do leta 2030,« povedo in dodajo, da je pravočasno zapiranje premogovne proizvodnje oznanilo že 11 držav EU (Avstrija, Danska, Finska, Francija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Švedska, Velika Britanija), pri čemer jih večina meri na zaprtje premogovnih elektrarn do leta 2025.
Slovenija dobila najslabšo oceno
Okoljevarstveniki so spomnili, da je bil od 28-ih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU lani poslati v Bruselj, najslabše pripravljen in ocenjen prav slovenski, saj da mu je manjkalo ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050. »Zadnji osnutek NEPN, ki je trenutno v javni obravnavi, se ne razlikuje bistveno od pretekle verzije. Po mnenju organizacij nas vladni načrti odmikajo od ciljev in ukrepov, s katerim bi Slovenija zadostno prispevala pri omejevanju globalnega segrevanja na 1,5°C,« opozarjajo nevladniki. Dodajo, da cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, ki mu domnevno sledi NEPN, ni dovolj ambiciozen. »Še posebej glede na hitrejše ogrevanje Slovenije bi moral biti nacionalni cilj ogljična nevtralnost do leta 2040. Prav tako je nezadosten cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za 40 % do leta 2030 (glede na leto 1990) – da bi imeli možnost omejevanja segrevanja na 1,5°C, bi morala Evropska unija ta cilj dvigniti na 65 %,« še poudarjajo v omenjenih organizacijah
