Društvo Morigenos je v uveljavljeni mednarodni znanstveni reviji Aquatic Conservation: Marine and Freshwater Ecosystems objavilo pregledno raziskavo o pojavljanju navadnega delfina v Tržaškem zalivu in severnem Jadranu.
Navadni delfin (Delphinus delphis) je bil nekoč v Jadranskem morju in celotnem Sredozemlju nekaj povsem navadnega. Toda od leta 1970 je ta vrsta v Jadranu in drugih delih Sredozemlja postala tako redka, da je sredozemska populacija na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) opredeljena kot Ogrožena. Vrsta delfinov, ki sicer stalno živi ob slovenski obali in v severnem Jadranu ter jo v društvu Morigenos redno preučujejo, ni navadni delfin, temveč velika pliskavka (Tursiops truncatus).
Nekoč stalna, danes izjemno redka vrsta
Viri navajajo, da so bile zadnje večje skupine navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva opažene leta 1940. Od takrat pa vse do danes ni niti enega samega zanesljivega zapisa te vrste v celotnem Tržaškem zalivu, vse do primerov dokumentiranih v tej raziskavi. Tudi 18-letne sistematične raziskave v društvu potrjujejo, da je na tem območju stalno prisotna le velika pliskavka. Zanimivo je, da je v slovenski strokovno-poljudni literaturi navadni delfin naveden kot slovenska avtohtona vrsta, kljub temu da pravzaprav ni niti enega samega dokumentiranega primera opažanja, najdbe ali pojava te vrste na območju Slovenije.
Po dolgih letih spet v Sloveniji
Prvi potrjeni primer te vrste v Sloveniji je bil dokumentira leta 2009, ko so potapljači pred Izolo s plovila posneli delfina in fotografije posredovali društvu. V društvu so na podlagi fotografij nemudoma ugotovili, da gre prav za redkega navadnega delfina. Leto zatem so v pristanišču Monfalcone (Tržič) dokumentirali samico z mladičem, ki se je tam zadrževala več mesecev. Na podlagi foto-identifikacije so s pomočjo kolegov iz Grčije ugotovili, da je ta samica leta 2008 že bila opažena v Jonskem morju v Grčiji, več kot 1000 km stran. Njena pot do Tržaškega zaliva predstavlja doslej najdaljše dokumentirano potovanje pri tej vrsti na svetu. Njen mladič je v začetku leta 2011 žal izginil, kar glede na njegovo starost najverjetneje pomeni, da je poginil. Njegovo mamo so na območju Tržaškega zaliva videvali še nekaj mesecev, nakar je tudi ona izginila.
Zgradba lobanje jih razlikuje od drugih delfinov
Istega leta so pred Izolo našli zelo razpadlo truplo delfinjega mladiča. Zaradi razpadlosti niso mogli ugotoviti, za katero vrsto gre, vendar so na podlagi natančnega pregleda očiščenih lobanjskih kosti ugotovili, da gre za navadnega delfina. Navadni delfini se namreč od vseh drugih vrst delfinov razlikujejo prav po zgradbi lobanje, saj imajo nebnico (kost ustnega neba) posebej oblikovano v dva žleba. Čeprav je bilo nemogoče ugotoviti, ali gre za istega mladiča, ki so ga pred tem videvali s svojo mamo, je zelo velika verjetnost, da gre resnično za isto žival. Leta 2012 pa so pred Piranom fotografirali še enega navadnega delfina, na podlagi naravnih oznak so potrdili, da gre za novi osebek, ki ga doslej še niso zabeležili.
Preberite tudi: Zakaj delfini ne sodijo v zabaviščne parke?
Prihodnost navadnega delfina tudi v vaših rokah
Možnosti, da bi se vrsta sčasoma v večjem številu vrnila v Jadran so precej majhne, saj nikjer v Sredozemlju ne beležijo porasta številčnosti ali opažanj. A društvo vseeno prosi za pomoč, če na morju opazite kite ali delfine, jim to sporočite na 031 77 10 77, tako jim pomagate zbirati pomembne in koristne informacije o teh živalih.
Vir: Morigenos