Med 10 finalisti je nagrado za izjemen prispevek k varstvu narave prejelo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Društvo deluje že več kot 40 let in je ena večjih nevladnih organizacij na področju ohranjanja narave v Sloveniji.
V krajšem pogovoru so nam povedali, kaj jim pomeni prejeta nagrada in kakšne načrte imajo za prihodnost.
Kaj društvu pomeni prejem Nagrade Rada Smerduja?
Nagrada pomeni priznanje dolgoletnemu delu naše pisarne, članov, prostovoljcev in številnih podpornikov. Res lahko rečemo, da je naravovarstveno delo na društvu srčno, saj so naši dosežki plod truda velike skupine ljudi, ki prispevajo svoje znanje, izkušnje in prosti čas, ki se lahko meri v tisočih urah opravljenega prostovoljnega dela.
Kaj je največji prispevek društva pri ohranjanju narave?
Največji prispevek je zagotovo določitev Mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA), ki so bila podlaga za določitev območji Natura 2000 v Sloveniji, pomembnega pogoja za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Zagotovo tudi upravljanje treh naravnih rezervatov (NR Škocjanski zatok, NR Iški morost in NR Ormoške lagune) in izid Novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije. Seveda pa tudi največja zbirka ornitoloških podatkov v Sloveniji, ki je dragocena posebej iz varstvenih razlogov in odlična podlaga za nadaljnje strokovno naravovarstveno delo.
Kako državljane bolj vključiti oz angažirati za varovanje narave?
Z izobraževalnim in ozaveščevalnim programom, predvsem pa s priložnostmi za lastno naravovarstveno udejstvovanje (delovne akcije, podpora lokalnih pobud …), ki pogosto privede do novih naravovarstvenih pobud/akcij in širjenja znanja med člani/prostovoljci.
Kakšne načrte imate za varovanje narave v prihodnosti?
V prihodnje želimo s krepitvijo mreže članov, prostovoljcev in podpornikov nadaljevati našo vizijo in še naprej stopati v bran ptic (ki jih sicer slišimo, a žal (ali morda k sreči?) ne razumemo) in narave, predvsem pa iskati inovativne, atraktivne in učinkovite rešitve za sedanje in prihajajoče težave, ki jih na vidiku žal ne primanjkuje (izguba biodiverzitet v kmetijski krajini, gozdovih, posegi v reke, podnebne spremembe).
