Danes so v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici podelili slovensko nagrado Natura 2000 Inštitutu Revivo.
Inštitut Revivo se je prijavil s projektom popisovanje ovir na reki Reki s pomočjo državljanov znanstvenikov.
Open Rivers Program ponuja sredstva za podporo projektom, ki vodijo v odstranjevanje manjših ovir in obnovo rečnega toka, skupaj s floro in favno tarčnih rek in potokov. Vsebina projekta na reki Reki ter aktivnosti, ki so jih izvajali skupaj z lokalnimi organizacijami ter prebivalstvom, so ocenjevalce prepričale za podporo v obliki nepovratnih sredstev. Skupaj s projektnim partnerjem AniMa so pričeli s prvimi aktivnostmi na reki Reki.
Prek 1000 ovir na reki Reki
“Reka Reka, ki vijuga skozi kompleksno kraško pokrajino je vpisana na UNESCOv seznam svetovne dediščine. S predhodno raziskavo smo identificirali preko 1000 ovir v porečju reke Reke, vendar so ti podatki negotovi, zastareli ter pomanjkljivi, saj za znane ovire poznamo le njihovo lokacijo. Krhka biotska raznovrstnost jam, kjer živi fascinantna in endemična človeška ribica (Proteus anguinus), je pod povečanim pritiskom zaradi številnih ovir na reki Reki, ki povečujejo onesnaženje v reki in drobijo njene populacije. Reka je še vedno večinoma naravna, njene poplavne ravnice pa so v glavnem zasedene s kmetijstvom, kar omogoča prostor za odstranitev nekaterih ovir in obnovo prehodnosti za prebivalce reke. Ekološko stanje reke Reke je trenutno ocenjeno kot dobro, vendar ribje populacije niso vključene v to oceno. Po navedbah lokalnih prebivalcev, je načrtovanih veliko novih posegov v reko, zato je jasno, da je treba takoj ukrepati. Lokalna skupnost, ribiška družina in upravljalec Parka Škocjanske jame so naklonjeni ohranjanju in obnovi degradiranih odsekov reke,” so povedali ob začetku projekta v Inštitutu Revivo.
Podlaga za odstranjevanje ovir
V projektu so izdelali zbirko podatkov o ovirah z najpomembnejšimi informacijami, kot so lokacija, vrsta ovire, višina, dolžina, stanje ohranjenosti itd. Te informacije so bistvenega pomena za prepoznavanje zastarelih in nedelujočih ovir, ki so prvi kandidati za odstranitev.
“Podatki o dejanski porazdelitvi ovir v porečju, skupaj s ključnimi podatki o ovirah (velikost, status, …), nam lahko pomagajo razumeti vplive na rečno ekologijo in prepoznati najbolj poškodovane ovire, kar nato vodi do identifikacije bodisi ekološko najprimernejših ali družbeno najbolj sprejemljivih mest odstranjevanja ovir, na katera se lahko osredotočimo,” so še pojasnili.
