Vsebinsko se projekt osredotoča na enega od ključnih družbenih izzivov – prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, pravijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravljajo kot pilotno aktivnost na evropski ravni v sodelovanju z dvema evropskima javnima organoma – Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT) in Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske komisije projekt celovitega strateškega razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, s katerim so minuli teden seznanili tudi vlado.
Kot pravijo na MGRT, predlagani strateški predstavitveni projekt ilustrira horizontalno naravo prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki zahteva orkestrirano delovanje vlade in tudi številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni. Pojasnijo, da je predlog projekta oblikovan tako, da povezuje različna področja preko meja silosnega razmišljanja posameznih sektorjev in napovedujejo, da bo z izvajanjem ukrepov prispeval k doseganju konkretnih rezultatov, saj da je v Sloveniji to praviloma ključna slabost izvajanja politik.
Vsebino predlaganih rešitev celovitega strateškega projekta so strukturirali v tri stebre, vsak med njimi pa je sestavljen iz več programov, ki pa so medsebojno povezani in drug drugega krepijo in nadgrajujejo:
- steber »Pametne in krožne skupnosti« vključuje programe krožnih šol, krožnega učenja in virov in krožnih sinergij za vzpostavitev pametnih in krožnih regij;
- steber »Krožni razvoj« vključuje programe s področja podjetništva (krožno odkrivanje in podpora krožnim inovacijam v malih in srednjih podjetjih ter program s področja spremljanja izvajanja;
- steber »Krožno oblikovanje politik in znanost« vključuje programe na področju visokošolskega krožnega izobraževanja, oblikovanja politik za prehod v krožno gospodarstvo in na področju krožnega javnega naročanja.
Te tri stebre pa povezujejo trije horizontalni programi, in sicer ustanovitev centra za prehod v pametno in krožno družbo, katerega naloga bo koordiniranje vsebin programa in povezovanje vseh relevantnih pobud in projektov s tega področja; transformacijski kapital, katerega namen je omogočiti strateško kombiniranje različnih virov financiranja in vzpostaviti novo naložbeno logiko, da bomo s porabljenimi sredstvi dosegli ustrezne transformativne učinke ter progam Krožni piloti, ki temelji na Strategiji pametne specializacije in na Kažipotu Slovenije za prehod v krožno gospodarstvo. Kot pravijo na MGRT, bodo z njegovim izvajanjem prispevali k oblikovanju poti oziroma temeljev za razogljičenje in za prehod v krožne poslovne modele na relevantnih področjih industrije.
Sodelujejo že več leto in pol
Foto: Pixabay
»Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki je vodilna institucija znanja v EU, in JRC sta Slovenijo povabila k sodelovanju pri pripravi in izvedbi celovitega strateškega projekta za vzpostavitev sinergij med sredstvi in instrumenti na EU ter na nacionalni ravni. Vsebinsko se predlagani projekt osredotoča na enega od ključnih družbenih izzivov – prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo,« pravijo na MGRT. Dodajo, da proces sodelovanja intenzivno teče že več kot leto dni, od maja 2018, ko se je EIT s Slovenijo dogovoril za skupno izvedbo strateškega predstavitvenega projekta, ki ga bo EIT uporabil kot študijo primera pri izvajanju istovrstnih sinergij v preostale evropske regije.
Dogovor so s podpisom Memoranduma o sporazumu formalizirali septembra lani med MGRT, MIZŠ in SVRK ter med EIT Climate – KIC in EIT Raw Materials, ki sta izvajalski telesi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije. V proces priprave projekta so se naknadno vključili še MOP, MKGP in MzI.
Z ukrepi bo premoščanje vrzeli lažje
»Z izvajanjem tega strateškega predstavitvenega projekta bomo prispevali k doseganju več ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in izvajanju priporočil iz Poročila o razvoju 2019, ki jih je pripravil UMAR. Na ta način bomo začeli sistematično delovati v smeri izboljševanja vseh treh produktivnosti gospodarstva, kjer Slovenija zaostaja za povprečjem EU-28, in s tem prispevali k izboljševanju konkurenčnosti. To pa bo prispevalo tudi k povečevanju možnosti ali verjetnosti za stabilno in dolgoročno poslovanje podjetij oziroma verig vrednosti na ključnih področjih, na katerih ima Slovenija primerjalno prednost,« pravijo na MGRT. Dodajo, da bodo poleg tega z ukrepi, ki so predvideni v projektu, začeli lažje premoščati določene vrzeli, na katere so opozorili ključni deležniki, ki sodelujejo v procesu prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo (npr. podporno okolje, težave pri oblikovanju celovitih projektov na funkcionalnih območjih/regijah, parcialna in neosredotočena ponudba finančnih podpor za ta namen, pomanjkljivi pristopi za privabljanje zasebnih vlagateljev, itd.).
Slovenija kot vzorčni primer
Kot pravijo na ministrstvu, bodo programi v okviru projekta podprli tudi izvajanje ukrepov evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer v segmentu, povezanim s podjetništvom, raziskavami, izobraževanjem in trgom dela, ter s področji, povezanimi s Slovensko strategijo pametne specializacije. Izvajanje projektnega programa Krožne sinergije – pametne in krožne skupnosti bo pripomoglo tudi k bolj kakovostni pripravi projektov lokalnih deležnikov za naslednjo finančno perspektivo.
Na ministrstvu so prepričani, da se bo Slovenija z izvajanjem tega projekta bolje pozicionirala kot vzorčni primer na področju razogljičenja ter prehoda v krožno gospodarstvo, ki vključuje tudi razvoj biogospodarstva. Menijo, da bo na ta način naša država imela boljši in lažji dostop do ključnih odločevalcev na evropski ravni, saj je oblikovanje Evropskega zelenega dogovora med ključnimi ambicijami nove Evropske komisije. »Hkrati pa bo Slovenija z izvajanjem projekta tudi v času predsedovanja Svetu EU v drugem polletju 2021 pokazala doslednost pri prevajanju političnih zavez v ukrepe, ki prispevajo h konkretnim rezultatom, in na ta način pomagala tudi pri pozicioniranju slovenskih podjetij in drugih relevantnih deležnikov, ki delujejo v smeri razogljičenja in vzpostavljanja krožnih poslovnih modelov,« pravijo na MGRT. Dodajajo, da bodo tako nenazadnje z izvajanjem ukrepov odgovorili na nekatera pričakovanja prebivalcev Slovenije, ki so jih izrazili v javnomnenjskih raziskavah, in na zahteve nevladnih organizacij, ki so vlado pozvale k izvedbi ukrepov za podnebno nevtralnost Slovenije do leta 2040.
