Gozdovi imajo tudi ključno vlogo pri zmanjševanju revščine in pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Kljub vsem tem neprecenljivim ekološkim, gospodarskim, socialnim in zdravstvenim koristim pa gozdove ogrožajo požari, škodljivci, suše in nekontrolirano izsekavanje.
Letošnja tema – Gozdovi in zdravje
Gozdovi čistijo vodo in zrak, sprejemajo ogljik za boj proti podnebnim spremembam, zagotavljajo hrano in zdravila, ki rešujejo življenja, ter izboljšujejo naše počutje. Na nas je, da zaščitimo te dragocene naravne vire.
Leto 2023 kliče po dajanju, ne samo jemanju, kajti zdravi gozdovi so močno povezani z zdravjem ljudi.
Slovenski gozdovi v številkah
Po podatkih Statističnega urada RS je bila količina vseh lesnih zalog v gozdovih v Sloveniji leta 2021 ocenjena na 364 mio. m3 oz. 173 m3 na prebivalca. Od tega lesne zaloge v gospodarskih gozdovih obsegajo okoli 340 mio. m3, v negospodarskih pa okoli 25 mio. m3.
Leta 2020 je v Sloveniji hektar gozda v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju vezal 9 ton CO2. Ob upoštevanju ponorov je količina izpustov CO2 znašala okrog 8 mio. ton. Delež izpustov CO2 je bil ob upoštevanju ponorov manjši za 37 %, v obdobju 2010–2020 pa za 19 %.
Zaradi vse pogostejših naravnih ujm v zadnjih letih gozdnogojitvena dela v veliki meri narekujejo posledice teh pojavov. Leta 2021 je bilo v Sloveniji posekane 4,1 mio. m3 lesne mase, od tega je delež sanitarne sečnje znašal 26 %. V obnovo gozdov je bilo vloženih 1 mio. EUR, za nego je bilo porabljenih 2 mio. EUR, za redno obnovo pa okrog 450.000 drevesnih sadik ali 0,3 mio. EUR.
Vir: SURS, UN
