Pomembnost barij se še posebej izrazi v vročih poletnih dneh, ko je manj padavin, saj barja shranjujejo in zadržujejo vodo.
Za barja je značilno stalno ali začasno zadrževanje vode, pomembna pa so tudi kot življenjski prostor številnim (tudi ogroženim) živalskim in rastlinskim vrstam. Na barjih uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage in vode ter so hkrati prilagojene na mineralno revna rastišča. Odmrli rastlinski deli ne zgnijejo oz. se ne spremenijo v humus, pač pa nastaja šota.
Barja imajo zelo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb ter pri skladiščenju ogljika in metana. Barja so tudi vir šote, ki se uporablja za vrtnarjenje in gradbeništvo ter različnih vrst rastlin, ki se uporabljajo za prehrano ali v medicini.
V Sloveniji imamo tri tipe barij
Visoka barja – so dvignjena nad okolico in se napajajo s padavinsko vodo. Na teh barjih se šota tvori iz mahov.
Najbolj znana slovenska visoka barja so na Pohorju, Pokljuki, Olševi, Jelovici in na Ljubljanskem barju.
Nizka barja – nastanejo s trajno ali občasno poplavljenostjo kopnih predelov, vodostaj določa podtalnica. V primerjavi z visokimi barji, so bogatejša s hranili, zato uspeva predvsem traviščna vegetacija in grmovje.
V Sloveniji najdemo nizka barja v Mišji dolini, na Cerkniškem jezeru, na delih Ljubljanskega barja ter Zelence v Kranjski Gori.
Prehodna barja – so odvisna od podtalnice in tudi od padavin. Vsebujejo malo hranil in mineralov, kjer uspevajo predvsem nizki in visoki šaši ter mahovi.
Prehodnih barij je v Sloveniji manj kot 20 in so predvsem v alpskem, predalpskem in dinarskem območju.
Ogrožajo jih predvsem človeške dejavnosti
Žal pa so barja marsikje že uničena, spremenjena ali degradirana, predvsem zaradi urbanizacije, kmetijstva, odvajanja vode, onesnaževanja ter podnebnih sprememb. Vse to pa povzroča nepopravljivo škodo ekosistemu in hkrati ogroža številne živalske in rastlinske vrste.
Naj bo zato letošnji mednarodni dan barij odlična priložnost za ozaveščanje o izzivih, ki pestijo barja ter za spodbujanje ukrepov za njihovo zaščitno in obnovo. Tako bomo vsi prebivalci planeta zadovoljni z boljšo kakovostjo našega življenja.
Vir: Moja občina
