Ljudje smo že spremenili ali zasedli med 70 % in 75 % kopnega. Raziskava, objavljena v Science Advances, je pokazala, da naj bi se prekrivanje med človeško populacijo in populacijo divjih živali do leta 2070 povečala na 57 % zemeljskega ozemlja, zaradi rasti človeške populacije.
»Ljudje povečujemo svoje pritiske in negativne vplive na vrste, čemur smo priča že vrsto let. To je del vzroka za krizo izgube biotske raznovrstnosti, v kateri smo,« je dejal Neil Carter, glavni raziskovalec študije in izredni profesor za okolje in trajnosti na Univerzi v Michiganu v ZDA.
Več negativnih posledic tako za ljudi kot za biotsko raznovrstnost
Ker si ljudje in živali delimo vse bolj natrpane pokrajine, bi lahko večje prekrivanje povzročilo večjo možnost prenosa bolezni, izgubo biotske raznovrstnosti, živali, ki jih ljudje ubijajo, in prostoživeče živali, ki se prehranjujejo z živino in pridelki.
Približno 75 % bolezni pri ljudeh je zoonoznih, kar pomeni, da se lahko prenašajo z živali na človeka. Razumevanje, kje se bodo ljudje in divje živali prekrivali, je ključno za preprečevanje pospešenega širjenja virusa iz divjih živali na ljudi, je dejala Kim Gruetzmacher, veterinarka in raziskovalka za ohranjanje divjih živali, ki ni bila vključena v študijo.
Kje bo največ prekrivanj?
Raziskovalci so ugotovili, da bo širitev prekrivanja ljudi in živali najbolj koncentrirana v pokrajinah, kjer je gostota prebivalstva že visoka, kot sta Indija in Kitajska ter kmetijska in gozdna območja v Afriki in Južni Ameriki.
Na 20 % kopnega v Evropi pa naj se bi prekrivanje človeka in divjih živali zmanjšalo.
