Skupno je bilo od avgusta 2019 do julija 2020 uničenih 11.088 kvadratnih kilometrov deževnega gozda. To je 9,5-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom.
Znanstveniki pravijo, da so pljuča Zemlje utrpele velike izgube od nastopa Jairja Bolsonara kot predsednika Brazilije, januarja 2019. Bolsonaro spodbuja kmetijstvo in rudarstvo na območju pragozda in uničuje dom približno trem milijonom živalskih in rastlinskih vrst ter milijonu avtohtonih prebivalcev.
Neizpolnjeni cilji
Brazilija si je zastavila cilj, da do leta 2020 upočasni hitrost krčenja gozdov na 3.900 kvadratnih kilometrov letno. A od prevzema oblasti Bolsonara je ta številka poskočila, kažejo preliminarne raziskave. To, da je predsednik podprl razvoj kmetijstva in rudarstva na področju pragozda, ne preseneča, saj je bil izvoljen prav zaradi obljube napredka. Je pa zveznim agencijam, ki so pristojne za kaznovanje kmetov in gozdarjev, ki kršijo okoljsko zakonodajo, zmanjšal financiranje.
Obtoževanje in prekrivanje realnega stanja
Predsednik je INPE zaradi objave podatkov o krčenju gozdov obtoževal že lansko leto. Agenciji je očital, da blati ugled Brazilije. “Te številke odražajo pobudo, da se izničijo sposobnosti države in inšpekcijskih organov, da poskrbijo za naše gozdove in se borijo proti kriminalu v Amazoniji,” so dejali v brazilski nevladni organizaciji Climate Observatory.
Viden (manjši) napredek
A kljub temu da je površina uničenega gozda najvišja v zadnjih 12 letih, se je od leta 2019 do leta 2020 povišala za manj odstotkov kot od leta 2018 do 2019. Nekateri uradniki tako trdijo, da nižja stopnja rasti v primerjavi z lansko vendarle kaže na napredek.
Vir: BBC
