Pesticidi oz. pravilneje izraženo, fitofarmacevtska sredstva, prodana v 2019 na območju Slovenije, so vsebovala približno 1.000 ton aktivnih snovi, kar je za približno 15 % manj kot v letu pred tem in hkrati za približno 5 % manj od desetletnega povprečja (1.058 ton), sporoča Statističnmi urad RS (SURS). V zadnjih desetih letih je bila to, z izjemo leta 2013, najmanjša količina aktivnih snovi v prodanih fitofarmacevtskih sredstvih.
Največ aktivnih snovi je bilo po podatkih SURS v prodanih anorganskih fungicidih (453 ton). sledili so drugi fungicidi in baktericidi (163 ton), drugi herbicidi (118 ton) ter fungicidi na osnovi karbamatov in ditiokarbamatov (109 ton).
Fungicidi, herbicidi in insekticidi
Skupno je bilo prodanih za okoli 752 ton aktivnih snovi v fungicidih. V največji meri so k njim prispevali anorgansko žveplo (337 ton), fungicidi na osnovi ditiokarbamatov (108 ton) in fungicidi na osnovi ftalimidov (96 ton).
Prodanih je bilo tudi za 118 ton aktivnih snovi v herbicidih, od tega največ v skupini herbicidov na osnovi organofosfornih spojin (85 ton). Aktivnih snovi v insekticidih je bilo za 30 ton, največji delež (25 ton) pa je predstavljala skupina nerazvrščenih insekticidov in akaricidov. Moluskicidi (2 toni), regulatorji rasti rastlin (8 ton) in druga fitofarmacevtska sredstva (4 tone) so skupine, ki so predstavljale najmanjši delež prodanih aktivnih snovi.
Manj kot predlani
Količina aktivnih snovi se je v letu 2019 glede na leto 2018 zmanjšala, kot sporoča SURS v treh glavnih skupinah fitofarmacevtskih sredstev, in sicer v skupini fungicidov in baktericidov za okoli 12 %, v skupini herbicidov za okoli 23 % in v skupini insekticidov za okoli 33 %. Za približno 14 % se je zmanjšala še v skupini drugih fitofarmacevtskih sredstev. S prodajo dveh skupin teh sredstev se je prodaja aktivnih snovi povečala, in sicer s prodajo moluskicidov in regulatorjev rasti rastlin, prvih za okoli 43 %, drugih za okoli 58 %.
Preberite tudi: Bomo v Sloveniji kdaj dočakali prepoved pesticidov?
