Podatke o odpadkih (nastajanje, zbiranje, obdelava) obravnava Agencija RS za okolje (ARSO) na letni ravni v sklopu letnega poročanja (vsako leto do 31. 3. za preteklo leto), zato bo podatke o odpadkih za letošnje leto dobila komaj 31. marca leta 2021. Ker pa so se zaradi epidemije roki zamaknili in tudi letno poročanje za 2019 še ni zaključeno (rok 29. 7. 2020), uradnih podatkov o tem, za koliko se je povečala količina odpadkov v zadnjih mesecih, še kar nekaj časa ne bo.
Kot so v odgovoru vlade na poslansko vprašanje Dejana Židana pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), so osnova za letna poročila podatki iz evidenčnih listov pošiljk odpadkov iz informacijskega sistema Odpadki. Na ARSO pa so vseeno pripravili informativno primerjalno poizvedbo o pošiljkah odpadkov v času od 1. marca do 31. junija za leti 2019 in 2020. Ker je seznam odpadkov preobsežen, so pripravili nabor odpadkov, ki obsega odpadno embalažo in komunalne odpadke.
Med epidemijo izvajali le nujna opravila
Poudarjajo, da so izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov svoje naloge zaradi nevarnosti okužbe z virusom SARS-CoV-2 omejili na nujna opravila za zagotavljanje javne higiene. »Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev je potekalo nemoteno. Prav tako obdelava in odstranjevanje odpadkov. V času epidemije so se občasno pojavile težave pri čezmejnem premeščanju gorljivih odpadkov, ki nastajajo pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, in komunalne odpadne embalaže ter blat čistilnih naprav na postopke obdelave/odstranjevanja v tujini,« pravijo na MOP in dodajo, da so tu nastajali zastoji »predvsem zaradi logističnih težav pri prehodu mej in dolgotrajnih postopkov za pridobitev notifikacije za čezmejni transport pri pristojnih organih za pošiljke odpadkov preko meja v evropskih državah«.
Odslužena zaščitna oprema konča na odlagališčih
Zaščitna oprema, ki jo uporabljajo prebivalci iz preventivnih razlogov (na primer na delovnih mestih, ob obiskih trgovin in drugih zaprtih prostorov …) sodi med mešane komunalne odpadke. »Prevzem je bil omogočen v okviru obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,« pravijo na MOP.
Za zaščitno opremo, ki se uporablja v zdravstvenih ali drugih ustanovah, v katerih se je zadrževal bolnik s potrjeno okužbo, pa transport in zbiranje poteka po ustaljenih poteh, ki jih imajo te organizacije sklenjene s pogodbenimi izvajalci. »Ti so skladno z dovoljenji poskrbeli za ustrezno obliko predelave/odstranitve teh odpadkov,« poudarjajo na MOP.
Na vladi pravijo, da težave z odpadno komunalno embalažo rešujejo z interventnimi ukrepi na podlagi 100. a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, v postopku javne obravnave pa je tudi predpis, ki prinaša sistemske ukrepe pri ravnanju z odpadno embalažo.
Prepovedali bodo nekatere plastične izdelke
Od 3. julija 2021 bodo z Direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (SUP direktiva) po vsej EU prepovedani naslednji plastični proizvodi: plastični jedilni pribor (vilice, noži, žlice in palčke), plastični krožniki, plastične slamice, posode za živila, izdelane iz ekspandiranega polistirena, kot so škatle za hitro prehrano, s pokrovom ali brez njega, ki se uporablja za hrano, ki je namenjena za takojšnjo zaužitje na kraju samem ali za odvoz, in je pripravljena za uporabo brez nadaljnje priprave, posode za pijače iz ekspandiranega polistirena, skodelice za pijače iz ekspandiranega polistirena, izdelki iz plastike, razgradljive z okso oksidacijo in bombažne palčke iz plastike. Gre za izdelke, ki že imajo ustrezne cenovno dostopne alternative na trgu.
»Pri ostalih izdelkih za enkratno uporabo, katerih uporaba se omejuje s SUP Direktivo, pa so predvideni zmanjšanje potrošnje na nacionalni ravni, nove zahteve glede zasnove in označevanja ter dodatne obveznosti proizvajalcev v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem,« pravijo na MOP in dodajo, da bosta s prenosom te direktive v notranji pravni red vseh 28 držav članic zagotovljena usklajeno ukrepanje na enotnem evropskem trgu in konkurenčnost med posameznimi podjetji.
Zmanjšati želijo rabo plastenk
Da bi zmanjšali smetenje v okolju s plastenkami, so določili cilj 90-odstotnega ločenega zbiranja plastenk do leta 2029 oziroma 77-odstotnega do leta 2025, zahteve za zasnovo plastenk (pokrovčki bodo morali biti povezani s plastenkami), ter cilj vključitve 25 odstotkov reciklirane plastike v plastenke iz PET od leta 2025 dalje oz. 30 odstotkov v vse plastenke od leta 2030 dalje, kar bo pripomoglo k zmanjšanju porabe naravnih virov za izdelavo plastenk in k zmanjšanju onesnaževanja okolja s plastiko, so prepričani na okoljskem ministrstvu.
