Invazivna rast je postala najbolj pereč problem na Portugalskem, kjer evkaliptusova drevesa predstavljajo že kar četrtino vseh gozdov! Največ je razširjenih v osrednjem in severnem delu države.
Hiter zaslužek in požarna nevarnost za gozdove
Sajenje evkaliptusov zagovarjajo predvsem lastniki zemljišč, ki želijo čim hitreje zaslužiti z lesom. Evkaliptus namreč raste hitreje od večine avtohtonih dreves, njegov les pa uporabljajo predvsem za izdelavo papirja.
Evkaliptus s svojo hitro rastjo in razmnoževanjem zaduši večino vegetacije v okolici in tako so v obsežnih gozdovih prisotna skoraj izključno evkaliptusova drevesa. Ta so od daleč prepoznavna po visokih vitkih deblih, s katerih se v zaplatah lušči lubje.
Prav posušeno lubje in vnetljivo listje pa je po mnenju nekaterih strokovnjakov razlog, za pogostejše požare v evkaliptusovih gozdovih. Poleg tega evkaliptusi v primerjavi z bolj čvrstimi hrasti in drugimi avtohtonimi drevesi hitreje in bolj intenzivno gorijo.
Prednost avtohtonim drevesom
Državne službe si zdaj prizadevajo omejiti sajenje evkaliptusovih dreves, vendar tega na zasebnih zemljiščih ne morejo preprečiti. Omejevanju pa nasprotuje tudi papirna industrija, saj predstavlja evkaliptus najcenejšo možno surovino.
K sreči je zadnja leta pogozdovanje na državnih zemljiščih izvršeno skoraj izključno z avtohtonimi vrstami dreves, med katerimi so še posebno pomembni hrasti plutovci. Slednji namreč s pridelavo plute dolgoročno prinašajo dodaten zaslužek obenem pa se bolje upirajo gozdnim požarom. Dolgoročno pa še vedno obstaja nevarnost, da bodo evkaliptusova drevesa prevladala v večini portugalskih gozdov.