Se še spomnite časov, ko smo v trgovinah kupovali vse brezalkoholne pijače v steklenicah za večkratno uporabo? Zadnjih nekaj let pa so na policah v večini plastenke, kljub temu da že ptički na vejah čivkajo, kako škodljiva je plastika za okolje in naše zdravje.
Danes je plastična embalaža za enkratno uporabo praktično prisotna povsod, kljub vse večji okoljski zavesti. Glede na študijo Svetovnega sklada za naravo, povprečen človek vsak teden zaužije 1.769 drobnih plastičnih delcev in vlaken samo iz pitne vode. Skupaj se v letu dni nabere na približno pol kilograma plastike!
Vpliv plastike na okolje
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so v oceanih prvič opazili plastične odpadke. Čeprav je plastika pomagala k industrijskemu napredovanju, zlasti v letih po drugi svetovni vojni, nismo imeli dovolj predvidevanja, da bi lahko napovedali vpliv na okolje. Vpliv je zelo velik, saj večina plastenk potrebuje vsaj 450 let, da se biorazgradi in to le, če niso bile narejene iz polietilen tereftalata (PET).
Plastika najbolj onesnažuje oceane
Danes je s plastiko onesnažen že praktično vsak kotiček našega planeta – najbolj pa oceani. Toksini iz plastike so v planktonu, ki je osnovna hrana večine morskih vrst, potem pa potuje skozi celotno prehranjevalno verigo in konča na naših mizah. Po navedbah Science Magazina vsako leto v oceanih konča približno 8 milijonov ton plastike. Tudi s trenutnimi prizadevanji za recikliranje bo do leta 2050 v oceanih več plastike po teži kot rib.
Proizvodnja in uporaba plastike
Globalna letna proizvodnja plastike je leta 2013 presegla 350 milijonov ton. Do leta 2015 je svet proizvedel 7,8 milijarde ton plastike. Takrat se je zdela plastika za enkratno uporabo dobra ideja – danes vemo, da ni tako. Čas je, da vsi skupaj premislimo o nakupu in uporabi plastenk za enkratno uporabo. Recikliranje plastenk je veliko premajhno, da bi odpravilo končne težave.
Najbolj znane znamke brezalkoholnih pijač največji onesnaževalci
Industrija pijač je eden glavnih akterjev na trgu plastične embalaže – zlasti podjetja, ki proizvajajo brezalkoholne pijače. Po navedbah Greenpeacea je samo družba Coca-Cola leta 2016 proizvedla več kot 100 milijard plastenk. In če to statistiko primerjamo s podatki, da se več kot 90 % plastike ne reciklira, potem postane onesnaževanje s plastično embalažo bolj predstavljivo.
Po raziskavi, ki sta jo opravila Greenpeace in Breakfree of Plastics Movement so štirje največji onesnaževalci s plastiko na svetu: Coca Cola, PepsiCo, Nestle in Dannone.
V preteklosti plastenka zasenčila uporabo steklenic
Leta 2012 smo videli zadnjo vračljivo steklenico Coca-Cole, ki je odšla v zgodovino pozabe. Steklenice so bile zelo uporabne, saj so lahko prenašale pritisk karbonizacije. Vendar praksa vračanja steklenic v preteklosti ni imela nič skupnega s trajnostjo ali ohranjanjem okolja. Razloga, da so potrošnike spodbudili, da steklenice vrnejo proizvajalcu z nadomestilom za vračilo steklenic, sta bila cena in težavnost proizvodnega procesa. Steklenice so zato veljale za last podjetja, potrošniki pa so jih vrnili na ponovno polnjenje in ponovno uporabo. Sčasoma je steklenico zasenčil plastični model, saj je bilo veliko lažje in ceneje prevažati pijačo v plastenkah. Vpliv na okolje takrat seveda ni bil upoštevan ali analiziran.
Prednosti ponovne uporabe steklenic
Proizvajalci brezalkoholnih pijač niso vedeli, da je praksa uporabe steklenic za večkratno uporabo pomagala zadržati prevelike količine odpadkov na odlagališčih. Steklenice so bolj higienske in sposobne ohraniti vsebino brez spremembe okusa in arome.
Bi industrija pijač lahko spet začela uporabljati steklenice?
Pred drugo svetovno vojno je bil to industrijski standard. Vse steklenice pa so bile enake in jih je bilo zato mogoče ponovno uporabiti. Podjetja s pijačami se izogibajo steklenicam za večkratno uporabo, ker razlika v zasnovi zahteva dodatna prizadevanja pri razvrščanju. Še več, zbiranje in prevoz steklenic za večkratno uporabo zahteva več skladišč in delovne sile. A upanje ostaja, če bi standardizirali steklenice na trgu.
Ena od možnosti tudi aluminijaste pločevinke
Po navedbah Chasinggreena je aluminij mogoče 100 % reciklirati, skoraj v nedogled brez izgube kakovosti ali trajnosti. Lahko jih reciklirate in vrnete v trgovino že v dveh mesecih. Povprečna stopnja recikliranja aluminijastih pločevink je 68 %, kar je največ katerega koli embalažnega materiala. Uporaba recikliranega aluminija v proizvodnji porabi 95 % manj energije kot pri ustvarjanju aluminija iz surovin. Obstaja pa tudi negativna stran aluminijastih pločevink. Industrija aluminija je bila samo v letu 2005 odgovorna za 140 milijonov ton CO2.
Upanje med evropskimi potrošniki
Po poročilu podjetja Pro Carton je 75 % evropskih potrošnikov izjavilo, da vpliv embalaže izdelka na okolje vpliva na njihove odločitve o nakupu. Še več, nanje vpliva tudi medijsko poročanje o onesnaževanju, zlasti ko gre za onesnaževanje morja. Večina potrošnikov ima med nakupovanjem raje okolju prijaznejše možnosti, še posebej, če jim to pomaga pri ohranjanju planeta. Kar 77 % anketirancev je odgovorilo, da je pripravljeno plačati več, če je embalaža bolj trajnostna, poleg tega bi jih 58 % podprlo povečane davke na netrajnostno embalažo, da bi spodbudili blagovne znamke k večjemu razmišljanju o vplivu na okolje.
Zmanjšanje onesnaževanja s plastiko bi moralo biti ena glavnih prednostnih nalog industrije pijač. Za izpolnitev te naloge je zdaj morda čas, da znova začnemo uporabljati steklo.
Vir: Waste Advantage Magazine