Ministrstvo za naravne vire (MNVP) in prostor je tako začelo s pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.
Na EU ravni je bil nedavno že potrjen osnutek izvedbene uredbe Komisije o enotni obliki nacionalnih obnovitvenih načrtov.
Države članice moramo na podlagi Uredbe EU o obnovi narave do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov. Sprejeti je treba tudi ukrepe za obnovo naravne rečne povezljivosti, zaustavitev upadanja populacij opraševalcev ter obnovo kmetijskih, gozdnih in mestnih zelenih površin.
Prvi rok je že junija letos.
Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Republike Slovenije.
Krovni cilji uredbe (in torej nacionalnega načrta) so:
Z ukrepi obnove zajeti vsaj 20% kopenskih in morskih območij v EU do leta 2030
Vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 30% celotnih območij z uredbo določenih habitatnih tipov, ki niso v dobrem stanju do leta 2030, 60% do 2040 in 90% do 2050. To vključuje gozdove, obalna in celinska mokrišča, travnike in pašnike, reke, jezera, obrečne in obrežne habitate, resave in grmišča ter morske.
Obnova naravne rečne povezljivosti in naravnih funkcij povezanih poplavnih
območij
Obnova populacij opraševalcev
Obnova kmetijskih ekosistemov (Izboljšanje biotske raznovrstnosti kmetijskih ekosistemov prek spremljanja izbranih kazalnikov (indeks travniških metuljev; zaloga organskega ogljika v tleh; delež kmetijskih zemljišč z značilnostmi visoke raznovrstnosti krajine) ter izboljšanja indeksa pogostosti kmetijskih ptic.)
Obnova urbanih ekosistemov (Brez neto izgub mestnih zelenih površin in drevesne pokritosti na nacionalni ravni do leta 2030, po letu 2030 pa trend naraščanja obojega do zadovoljivih ravni.)
Obnova gozdnih ekosistemov (Doseči naraščajoči trend na nacionalni ravni, dokler ne bodo dosežene zadovoljive ravni 6 od 7 določenih kazalnikov ter indeksa pogostih gozdnih ptic.)
Zagotavljanje dolgoročnega spremljanja in financiranja ukrepov.
