Trenutno se zdi, da imamo v Sloveniji neomejene količine čiste pitne vode. Pa jo imamo res? Količina vode zaenkrat še ni težava, se pa na sončni strani Alp soočamo z različnimi problemi, ki močno vplivajo na kakovost pitne vode. Kateri so ti problemi, in kako jih rešujejo v podjetjih, ki nas oskrbujejo s pitno vodo?
Kakovost slovenske pitne vode je odvisna od velikosti vodovoda, lastnosti pokrajine, po kateri se pretaka in dejavnosti, s katerimi se prebivalstvo na določenem območju ukvarja. Že dlje časa je znano, da so problematični manjši vodovodi. Na območju Krasa se pojavljajo težave zaradi specifike kraške pokrajine. V severovzhodnem delu Slovenije pa največ težav povzroča intenzivno kmetijstvo.
Manjši je vodovod, slabši je nadzor
V Sloveniji imamo malo manj kot 600 oskrbovalnih območjih s 50 do 500 uporabnikov, ki s pitno vodo oskrbujejo okoli 100.000 prebivalcev. Večinoma jih upravljajo vaške skupnosti ali vaški odbori. Zaradi priključevanja na večje sisteme se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje. »Zanje je značilna večja mikrobiološka onesnaženost pitne vode, zlasti fekalna. To pomeni, da je voda občasno, ponekod tudi stalno onesnažena s človeškimi in/ali živalskimi iztrebki,« pojasni Bonia Miljavac iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območna enota Novo mesto. Prebivalci, ki pijejo vodo na teh območjih, so dnevno izpostavljeni povečanemu tveganju za širitev črevesnih nalezljivih bolezni. Na Inštitutu še dodajo, da takšna voda za uporabnika ni varna in jo je pred uporabo za pitje ali pripravo hrane treba prekuhati. V splošnem pa ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje nadaljnjega tveganja na minimalno vrednost, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode.
Še več težav je pri najmanjših vodovodih, ki večinoma nimajo strokovno ustreznega upravljanja in priprave pitne vode, niti nimajo določenih vodovarstvenih območij, kar pomeni, da se v vodovarstvenih pasovih ne izvaja ustrezen režim. Poleg problematike slabe mikrobiološke in nepoznavanja kemijske kakovosti pitne vode na malih vodovodih pa za okoli 140.000 prebivalcev Slovenije podatkov o kakovosti pitne vode Inštitut sploh nima. Ti se s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih vodnih virov. »Možna rešitev je priključitev na večje vodovodne sisteme z ustrezno pripravo vode in strokovno usposobljenim upravljavcem ali ureditev malih vodovodov po enakih načelih,« zaključi sogovornica.
»Za majhne vodovode je značilna večja mikrobiološka onesnaženost pitne vode, zlasti fekalna. To pomeni, da je voda občasno, ponekod tudi stalno onesnažena s človeškimi in/ali živalskimi iztrebki.«
Občutljivi kraški viri
Voda se v zakraselem podzemlju premika zelo hitro in posledično se ne more dovolj dobro filtrirati po naravni poti. »V tem krhkem okolju je treba posebej skrbno paziti na čim bolj urejeno odvajanje komunalnih odpadnih voda in urejeno odlaganje komunalnih odpadkov, v bližini vodnega vira pa je treba skrbeti še za ostale preventivne ukrepe pri transportu strupenih snovi,« razloži Oskar Čebulec, vodja distribucije vode v podjetju Kraški vodovod Sežana. Kot pove, v podjetju uporabljajo preizkušene tehnološke postopke filtriranja in dezinfekcije. Na tak način vodi znižajo motnost, z dezinfekcijo pa se odpravi bakteriološka obremenitev in doda ustrezno količino klora za nadaljnjo uporabo v vodovodnem omrežju. »Poleg filtriranja s kremenčevim peskom, hidro antracitom in dodajanjem flokulanta, imamo v primeru večjega onesnaženja vodnega vira (naftni derivati), možnost vzpostavitve filtriranja tudi preko aktivnega oglja,« še pojasni Čebulec.
Možne dolgoročne rešitve na področju kraškega vodovoda vidijo v dograditvi vodovodne infrastrukture tam, kjer je še ni in se lokalno prebivalstvo preskrbuje iz manjših lokalnih vodnih virov. Vodja distribucije vode predstavi trenutno situacijo: »Manjši lokalni vodni viri med sušnim delom leta skoraj presahnejo, po intenzivnih padavinah pa je voda večkrat motna.« Pozornost bodo namenili tudi znižanju nevarnosti obremenjevanja in onesnaževanja voda na glavnem vodonosniku. »Treba bo preprečiti divje odlaganje smeti, urediti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod v poselitvenih območjih in zagotoviti ustrezno evidentiranje in nadzor nad skladiščenjem in ravnanjem z nevarnimi snovmi,« zaključi sogovornik.
»V tem krhkem okolju je treba posebej skrbno paziti na čim bolj urejeno odvajanje komunalnih odpadnih voda in urejeno odlaganje komunalnih odpadkov.«
Onesnaževanje iz kmetijske dejavnosti
Kmetijstvo je eden izmed potencialnih onesnaževalcev pitne vode zlasti v primeru prisotnosti nitratov in ostankov fitofarmacevtskih sredstev, včasih je prisotna tudi mikrobiološka problematičnost. Za to so odgovorni tudi poselitev, neurejena kanalizacija, ostanki zdravil iz izločkov ljudi in živali, industrija, promet, uporaba herbicidov v komunalne namene (železniške proge, pokopališča …).
»Ker so v Sloveniji različni vodonosniki in podtalnica na različnih globinah, sta tudi onesnaženost in ogroženost na različnih lokacijah različni. Največje zaloge podtalnice so v večini primerov prav na območjih, kjer so lažja peščena tla, preko katerih pride padavinska voda hitro v podtalje. Tu običajno poteka zelo intenzivna kmetijska pridelava – velikokrat povezana tudi z veliko koncentracijo živali, kjer je pogosto tudi točkovno onesnaženje (npr. perutninske farme) oz. se na njivah v bližini hleva uporabi čezmerne količine živinskih gnojil,« nam pove dr. Martina Bavec, predstojnica študijskega programa Ekološko kmetijstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Sogovornica doda, da so v severovzhodni Sloveniji že vrsto let nenehno prisotni ostanki pesticidov in njihovih razgradnih produktov. Sem sodijo taki, ki se že dolgo več ne uporabljajo, kot je npr. atrazin in novodobni produkti, ki se uporabljajo zadnja leta in v manjših količinah/ha, a so vseeno že prišli do podtalnic.
Komunalna podjetja imajo različne pristope in iščejo tehnične rešitve za zagotovitev kakovosti pitne vode v okviru normativov. Bavčeva kot primer predstavi obogatenje podtalnice, ko običajno vodo iz bližnjih rek speljejo skozi plasti gramoza oz. tal in razredčijo koncentracijo pesticidov in nitratov do dogovorjenih mejnih vrednosti. Ali pa poglobijo vrtino in črpajo vodo iz plitvejšega sloja, kjer je čezmerna vsebnost pesticidov oz. nitratov in jo redčijo z vodo iz globljih slojev. Če so vrednosti onesnaževal v vrtini za pitno vodo čezmerne, se vrtino zapre.
V komunalnem podjetju Ormož še dodajo, da za kakovostno pitno vodo najbolj pomembno odgovorno ravnanje vsakega posameznika, večji nadzor nad snovmi, ki se uporabljajo v kmetijstvu in industriji, nadzor nad iztoki v vode in tla, odlaganje odpadkov in z omejitev oz. prepoved uporabe nevarnih snovi.
»V severovzhodni Sloveniji so že vrsto let nenehno prisotni ostanki pesticidov in njihovih razgradnih produktov. Sem sodijo taki, ki se že dolgo več ne uporabljajo, kot je npr. atrazin in novodobni produkti, ki se uporabljajo zadnja leta in v manjših količinah/ha, a so vseeno že prišli do podtalnic.«
Vplivi pesticidov na zdravje
»Vpliv pesticidov na zdravje je odvisen od koncentracije v pitni vodi, izpostavljenosti oz. dnevne količine zaužite vode tekom življenja in osebnih lastnosti posameznika (starost in občutljivost),« pojasni Bonia Miljavec in doda, da je v Pravilniku o pitni vodi določena mejna vrednost za vsak posamezni pesticid v pitni vodi 0,1 µg/l. Pod to koncentracijo se ne pričakuje škodljivih učinkov na zdravje uporabnikov. Če je koncentracija pesticida presežena, je treba oceniti tveganje za zdravje uporabnikov. Možni učinki na zdravje so odvisni od zdravju škodljivih lastnosti posameznega pesticida. Pesticidi imajo pri visokih koncentracijah lahko različne škodljive učinke na zdravje (npr. dražijo kožo, oči, sluznice; imajo toksične učinke na jetra, ščitnico, kri, srce … Lahko povzročajo endokrine motnje – motijo, spreminjajo delovanje hormonov …).
Najbolj znan škodljiv učinek nitratov oz. nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije kot posledice oksidacije hemoglobina. »Oksidiran hemoglobin – methemoglobin ne more prenašati kisika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenčki do 6 mesecev starosti, predvsem zalivančki. Ogrožene so lahko tudi nosečnice in ljudje s pomanjkanjem nekaterih encimov,« razloži sogovornica z Inštituta.
Nadzor pitne vode
Nadzor nad pitno vodo v Sloveniji skladno s trenutno veljavno zakonodajo poteka na treh ravneh: notranji nadzor, monitoring, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje, in uradni nadzor. Plan notranjega nadzora izdela upravljavec vodovoda. Kako mora potekati nadzor po HACCP sistemu, nam razloži Bonia Miljavec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Del notranjega nadzora je tudi vzorčenje in preskušanje vode, ki ga največkrat izvaja izbrani izvajalec (laboratorij). Pogostost vzorčenj in preskušanj je odvisna zlasti od velikosti vodovoda, kakovosti vira pitne vode in zahtevnosti njene priprave, stanja omrežja in drugih dejavnikov po strokovni presoji upravljavca. Tako se preverjanje skladnosti pitne vode s Pravilnikom o pitni vodi na največjih vodovodih izvaja večkrat na teden, pri najmanjših vodovodih, ki oskrbujejo manj kot 500 uporabnikov, pa enkrat do dvakrat na leto. Tudi pri enaki velikosti vodovoda na različnih koncih Slovenije prihaja do večjih ali manjših razlik v pogostosti vzorčenja v sklopu notranjega nadzora.«
Poleg notranjega nadzora poteka tudi Državni monitoring pitne vode z namenom preverjanja skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. »V program monitoringa za leto 2016 je vključenih 877 oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo več kot 49 oseb, oziroma zagotavljajo v povprečju vsaj 10 m3 vode na dan. Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah uporabnikov oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja,« še doda sogovornica iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Novo mesto. Kot zadnji nadzor je uradni nadzor, ki ga izvaja Zdravstveni inšpektorat RS v skladu z letnim načrtom.
Barbara Rudolf
