Leta 2016 smo v ustavo zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Dolgoročno bomo to lahko zagotavljali le s kakovostnim upravljanjem vodnih virov ter s trajnostno naravnanim odnosom do okolja. »V Sloveniji v veliki večini pijemo kakovostno pitno vodo,« poudarjajo na Ministrstvu za zdravje (MZ). K temu dejstvu po njihovem mnenju pripomorejo že naravne danosti, saj imamo veliko izdatnih in zelo kakovostnih vodnih virov. Poleg tega imamo v večjem delu države dobro organizirano oskrbo s pitno vodo prek občinskih gospodarskih javnih služb.
Pri zagotavljanju neoporečne pitne vode se srečujemo tudi z izzivi, kot so intenzivno kmetijstvo, vpliv površinske vode na vire pitne vode na kraškem območju ter razpršena naselja v hribovitih predelih, kjer je izgradnja ustreznih vodovodov zlasti ekonomsko neizvedljiva. »Po ugotovitvah monitoringa pitne vode se število neskladnosti, ki se ugotavljajo zlasti zaradi mikrobiološkega onesnaženja na manjših vodovodih, iz leta v leto zmanjšuje. Prav tako ne ugotavljamo nove oziroma povečane vsebnosti drugih onesnaževal v pitni vodi. Izboljšujejo se tudi postopki priprave pitne vode, ob tem pa ne smemo pozabiti, da ponekod priprava sploh ni potrebna, saj je že vir pitne vode kakovostno in zdravstveno ustrezen,« razlagajo na MZ.
(Še) pijemo zdravo neoporečno vodo
Tudi dr. Mihael Jožef Toman, predstojnik katedre za ekologijo in varstvo okolja, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pravi, da po standardih, ki so predpisani, v Sloveniji (še) pijemo zdravo neoporečno vodo. Zato je treba spodbujati pitje vode iz pipe, in ne stekleničene vode, kar ni ravno pravilo.
»Seveda imamo letno kar nekaj primerov, ko voda ni primerna, je mikrobiološko oporečna, v vodovodne sisteme vdirajo fekalni mikroorganizmi zaradi dotrajanosti sistemov, v nekaterih primerih tudi vsebnost hranil in še kakšnih drugih nevarnih snovi ni vedno pod dovoljeno mejo. Tudi v tem primeru je stanje povezano z malomarnostjo, našim odnosom do okolja in predvsem prispevnega območja. Če imamo onesnažene površinske vode, ne moremo imeti neonesnaženih podzemnih voda, ki so pri nas glavni vir pitnih voda,« razlaga Toman.
Vodne vire onesnažujemo sami
Kako podnebne spremembe, ki se kažejo predvsem v sušah in poplavah, vplivajo na kakovost pitne vode? Po Tomanovem mnenju ne gre toliko za vpliv podnebnih sprememb kot za vplive vsakega od nas. »Suše in poplave so vedno bile, ali jih je zdaj več ali manj, ne morem soditi. Poplave, ki so naravna dinamika rek, so vedno prinašale snovi iz vode na kopno in obratno. Če imamo onesnaženo kopno, bo tudi voda po poplavi v reki bolj onesnažena, če reke odnašajo snovi z divjih odlagališč, ki so vsepovsod – oglejte si bregove reke Save pri Ljubljani –, ni kriva poplava (torej večji pretoki), temveč človek, ki na bregove odnaša te snovi. In ko so v vodi, gredo v podtalje, torej je od tega odvisna kakovost pitne vode. Ne od suš in poplav, ampak od naše rabe prostora,« razmišlja sogovornik.
Spomnimo: pred nekaj dnevi so z okoljskega ministrstva sporočili, da se bo Slovenija znašla pred evropskim sodiščem: Evropska komisija bo proti Sloveniji zaradi neizpolnjevanja zahtev direktive o čiščenju komunalne odpadne vode začela postopek pred Sodiščem EU.
Preberite tudi: Ponekod kakovost pitne vode zelo vprašljiva
Na nekaterih območjih Slovenije kakovost pitne vode zelo vprašljiva
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Okolje 2020, posodobljen z zadnjim odstavkom.