Bojkotiranje poliestra bi zmanjšalo onesnaženje z mikrovlakni. Še večji problem je velik obseg oblačil, ki jih kupimo in zavržemo. Samo v Kaliforniji je bilo v letu 2019 v okolje sproščenih neverjetnih 13,3 kvadrilijonov mikrovlaken.
Vse tkanine sproščajo mikrovlakna, ne glede na to, ali so naravne, na primer konoplja in volna, ali sintetične, kot sta poliester in akril. Sintetična tkanina je kot izdelek petrokemične industrije v bistvu plastična, zaradi česar mikrovlakna sproščajo obliko mikroplastičnega onesnaženja. Kot kaže kalifornijska študija, so prav plastična mikrovlakna 90 % mikroplastičnega onesnaženja v Atlantskem oceanu, ribe in plankton, ki podpirajo celoten morski ekosistem, pa jih zlahka zaužijejo.
Onesnaževanje z mikrovlakni iz razvitih držav
Medtem ko so večji kosi plastičnih odpadkov v oceanu v veliki meri posledica slabega ravnanja z odpadki v hitro razvijajočih se gospodarstvih, je onesnaževanje z mikrovlakni večinoma povezano z odpadno vodo iz razvitih držav. Oblačila sproščajo največ mikrovlaken, medtem ko se perejo v stroju, in mnoga od teh vlaken se izognejo filtraciji v čistilnih napravah in končajo v rekah ter oceanih.
Kaj izbrati, naravna ali sintetična oblačila?
»Odmik od sintetičnih tkanin je eden od načinov za zmanjšanje mikroplastike v oceanu,« pravi dr. Brian Hunt, oceanograf z Univerze v Britanski Kolumbiji. Zmanjšanje povpraševanja po sintetiki bi zmanjšalo tudi proizvodnjo.
A pozor, tudi pri uporabi naravnih oblačil, odvisno od tega, kako se z njimi ravna, se nekaj prispeva k onesnaženju oceanov. Volna in bombaž sta prav tako kemično obdelana, za proizvodnjo je potrebne veliko vode in energije. Zato je nakup novih okolju prijaznih oblačil še vedno manj trajnosten kot nošenje oblačil, ki jih že imate v omari.
Bojkot poliestra je priporočljiv, vendar ne pozabimo, problem mikrovlaken povečuje količina oblačil, ki jih proizvajamo in kupujemo.
Vir: The Guardian
