Gozd pokriva dve tretjini površine Triglavskega narodnega parka, in sicer tako dna dolin, strma pobočja in visoke planote.
Najbolj značilne drevesne vrste v parku so bukev, smreka in macesen. “Predvsem smreka, macesen in rušje zbujajo predstavo o alpskem svetu, vendar so za Julijske Alpe značilni tudi toploljubni sestoji črnega gabra in malega jesena na južni strani parka,” povedo v TNP.
Gozdovi življenjski prostor številnih vrst
Na soški strani parka zgornja gozdna meja ne presega 1600 m nadmorske višine. “Najvišje segajoča drevesna vrsta je bukev, ki ji ustreza podnebje z dovolj oblačnosti in padavin, a ne seže tako visoko kot na primer smreka in macesen. V notranjosti in na severu se v zgornjem pasu gozda bolj uveljavljata smreka in macesen, ki tvorita gozdno mejo na 1800 m nadmorske višine,” pojasnjujejo v TNP. Na največjih planotah v parku, Pokljuki in Mežakli, prevladujejo smrekovi gozdovi. V temni podrasti uspeva le malo rastlin. Najbolj pogosto je lisičje, gozdni črnilec, rumenkasta bekica, enocvetka in več vrst mahov. Številni grmičasti lišaji so pokazatelji čistega zraka. Sklenjeni gozdovi so bivališče različnih živalskih vrst: divjega petelina, veverice, srn, jelenov, velikih gozdnih mravelj,..
V 1. varstvenem območju gospodarjenje z gozdovi ni dovoljeno
“Gospodarjenje z gozdovi je v zadnjem času precej pod drobnogledom javnosti. Le-to se načrtuje samo v 3. in 2. varstvenem območju Triglavskega narodnega parka,” povedo v TNP. Gospodarjenje se izvaja se na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Ti so predhodno usklajeni z naravovarstvenimi in kulturnovarstvenimi cilji. Sicer pa že osnovni pristop gozdarstva upošteva načela trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti ter je v veliki meri skladen s cilji ohranjanja narave.
V gozdovih v 1. varstvenem območju Triglavskega narodnega parka skladno s 15. členom Zakona o Triglavskem narodnem parku gospodarjenje ni dovoljeno, gozdove se prepušča naravnim procesom in se vanje ne posega, razen v izjemnih primerih, prav tako ni dovoljena izgradnja nove gozdne infrastrukture. Izjemoma so dopustni nujni ukrepi v obliki sanacij, zgolj ob predhodnem soglasju Javnega zavoda Triglavski narodni park. Kot povedo, gre res za izjemne primere, v 13. letih od uveljavitve Zakona o Triglavskem narodnem parku jih je bilo le nekaj.
Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) sicer ni neposredni upravljalec gozdov v Triglavskem narodnem parku, vsa dela se opravljajo po predpisih s področja gozdarstva in gozdov. Neposredno odkazilo drevja za posek je zato naloga javne gozdarske službe. To pomeni, da je revirni gozdar tisti, ki izvede odkazilo. Nadzor nad tem področjem izvaja gozdarska inšpekcija.
Prednostni gozdni habitatni tipi za ohranitev
Celotno območje Triglavskega narodnega parka je vključeno v skupno evropsko ekološko omrežje območij Natura 2000, pri katerem so nekateri gozdni habitatni tipi prednostni za ohranitev. Pas ruševja, ki je značilen krajinski element Triglavskega narodnega parka, in ilirski bukovi gozdovi, ki so najobsežnejši v Triglavskem narodnem parku, so na primer tisti, ki se jih prednostno varuje (prilagojeno gospodarjenje, s katerim se zagotavlja trajnost gozda in se preprečuje poslabševanje habitata, je v upravljanju ZGS).
V Triglavskem narodnem parku imajo poleg tega razglašenih 11 gozdnih rezervatov, kjer prav tako rabe gozda ni. V mirnih območjih za vrste, kot sta divji petelin in ruševec, pa je raba gozda prilagojena ekološkim zahtevam vrst, in sicer časovno, po obsegu in po načinu.
Vir: TNP