»Podatke o preteklem podnebju pred moderno dobo merjenja klime lahko dobimo zgolj posredno preko, na primer, preučevanja starega ledu, kapnikov, jezerskih in morskih sedimentov, pelodov ter ne nazadnje tudi pisnih in drugih zgodovinskih virov,« je povedal Matej Lipar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Obdobje holocena je pomembno, ker zaznamuje obdobje, v katerem so se razvile sodobne človeške civilizacije in pomembne spremembe v podnebju ter ekosistemih.
Razumevanje preteklega podnebja je prav tako nujno za izboljšanje podnebnih modelov za prihodnost in prepoznavanje dolgoročnih vzorcev.
Na številna vprašanja o podnebju še ni odgovorov
Sogovornik razloži, da so tekom 11.700 let, torej obdobje Holocena, v Sloveniji številna obdobja, v katerih so imele podnebne spremembe pomembno vlogo, »bodisi v obliki sprememb obsega ledenikov (na primer v času Male ledene dobe), nivojev jezer in pogostosti poplav, ali razširjanja ali prekinitve rasti določenih rastlinskih vrst«.
Obsežen pregled podnebnih sprememb se zrcali tudi skozi stanje trenutnega znanja o holocenskem podnebju v slovenskih pokrajinah, ki je šele na začetku. »Ugotovili smo, da pri podrobnem pregledu vseh objavljenih del v zvezi s podnebjem v holocenu, na številna vprašanja o posebnih podnebnih dogodkih in njihovem vplivu na okolje v Sloveniji še ni odgovorov, zato so nujne nadaljnje temeljne raziskave,« zaključi Matej Lipar.
Da so lahko zaobjeli vse vede skupaj, pa je bilo potrebno sodelovanje znanstvenikov iz različnih znanstvenih ved – v preglednem članku so sodelovali znanstveniki iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Instituta Jožef Stefan, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Gozdarskega inštituta Slovenije.
Študija je dostopna tukaj.
Vir: ZRC SAZU
Preberite tudi intervju Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Podnebne spremembe so tu in bodo tu tudi ostale
