“Habitatno drevje so odmrla in živa drevesa, naseljena z glivami ter živalskimi vrstami, drevesa z dupli oziroma gnezdi ter drevesa večjih dimenzij in posebnih oblik,” navaja Pravilnik o varstvu gozdov. In puščanje habitatnega drevja in odmrlega lesa ter prepuščanje delov gozda naravnemu razvoju za oblikovanje zatočišč je eden od ukrepov za vzdrževanje in izboljšanje življenjskega okolja prostoživečih živali.
Kot so nedavno opozorili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so habitatna drevesa ključna za številne gozdne vrste ptic. “Zaradi sistematičnega odstranjevanja »defektnih« dreves, ki se je začelo že v 19. stoletju, habitatna drevesa v gospodarskih gozdovih pogosto manjkajo ali so bistveno preredka. Njihovo ohranjanje je nujno, saj imajo zelo visoko ekološko vrednost in med drugim pomagajo vzdrževati visok nivo biodiverzitete, saj so od njih odvisne številne vrste,” so zapisali.
Za gnezdenje in za prehranjevanje
Habitatna drevesa nudijo številne mikrohabitate, od dupel in razpok do odmrlih vej, porasla so s številnimi epifiti , mahovi, glivami in lišaji. Pomembna so, kot poudarja Društvo, tako kot mesto za gnezdenje kot tudi za prehranjevanje: “V njihovih duplih gnezdijo številne vrste ptic med drugimi sove, denimo kozača in koconogi čuk ter žolne, denimo srednji in belohrbti detel, kot tudi druge živalske vrste, kot so netopirji.”
Habitatnih dreves je mnogo več v starih gozdnih sestojih, pragozdovih , s katerimi se ne upravlja, so še dodali, a opozorili, da je delež tovrstnih gozdov bistveno premajhen, v gospodarskih gozdovih pa je habitatnih dreves premalo, zato so številne vrste, ki so odvisne od teh dreves, v upadu. “Cenimo ta mogočna, stara drevesa in jih puščajmo v naravi . Tako bomo praktično z nič truda ogromno prispevali k ohranjanju številnih gozdnih vrst,” so zaključili.
