Čebele in ostali opraševalci so odgovorni za tretjino svetovne proizvodnje hrane in so ključni za življenje, kot ga poznamo.
Od leta 1987 je Skupni odbor za ohranjanje narave (JNCC) poročal, da se je število opraševalcev zmanjšalo za skoraj 25 %. Medtem ko še naprej ustvarjamo svet, ki ustreza našim potrebam, opraševalci izgubljajo vitalne življenjske prostore, ki so jim potrebni za hrano in gnezdenje. Bujne travnike zamenjajo njive z enovrstnimi posevki. Zelene površine se menjajo za jeklo in beton. Naši divji, neurejeni vrtovi, bogati z vrstami, postanejo urejene, pokošene zelene puščave.
Konkretne posledice, če opraševalci izginejo
Ko plešejo od cveta do cveta, prenašajo cvetni prah, da oplodijo rastline, da lahko pridelajo plodove in semena. Zato njihov upad ogroža celotne ekosisteme in brez njih bi bil svet okoli nas videti zelo drugačen.
Grožnja prehranski varnosti
Manj pridelkov pomeni pomanjkanje hrane, kar vodi do višjih cen hrane. V Kaliforniji na primer, so čebelarji opazili znatno zmanjšanje števila čebel od junija 2024 do februarja 2025. Poročali so o povprečni izgubi 60 %, primanjkovalo je do 500.000 panjev čebel, ki so ključne pri opraševanju mandljev.
Izguba biotske raznovrstnosti
Kot pri vsaki izgubi biotske raznovrstnosti se vedno pojavi verižna reakcija v širšem okolju. To je začaran krog: manj cvetočih rastlin pomeni manj opraševalcev, posledično pomeni manj rož. Manj rastlin pomeni manj krme in zatočišča za vrsto rastlinojedih živali, manj rastlinojedih pa pomeni, da bi sekundarni potrošniki, ki jih jedo, ostali brez njih. To vodi do večje konkurence in manj hrane v celotni prehranski verigi.
Gospodarski učinek
Te male žuželke pomembno prispevajo k svetovnemu gospodarstvu. Čeprav je težko določiti natančno ceno dela, ki ga opravljajo opraševalci, je ocenjeno, da je do 577 milijard ameriških dolarjev naše svetovne proizvodnje hrane odvisno od njih. Samo trg medu je bil leta 2022 ocenjen na 8,5 milijarde dolarjev.
Ena od študij o izgubi v nasadih jablan je pokazala, da je pomanjkanje čmrljev povzročilo izgubo polovice pridelave sadja. To pa je pomenilo, da so se dobički kmetov zmanjšali za 42 %.
Izguba opraševalcev bi bila uničujoča
Če jih izgubimo, izgubimo veliko več kot le med; naši pridelki, ekosistemi in prehranski sistemi so odvisni od njihovega opraševanja. Na zemlji ni vrste, vključno z nami, ki bi lahko opravljala njihovo delo. Naša odgovornost je, da jih zaščitimo, za zdravje našega planeta in prihodnjih generacij.
Vsak lahko na svojem vrtu pomaga opraševalcem https://www.ekodezela.si/eko-zanimivo/kako-se-to-pomlad-spremeniti-svoj-vrt-v-raj-za-oprasevalce/
Vir: Earth Org
