Zasaditev novih gozdov je prepoznana kot dobra naravna podnebna rešitev, vendar je o najboljšem načinu, kako to doseči, še vedno veliko različnih mnenj. Nove raziskave kažejo, da če pustimo naravi, da raste po svoje, uspevajo domorodne vrste in se ohranja biotska raznovrstnost.
Susan Cook-Patton je na svojem dvorišču posadila domačo sadiko rdečega hrasta. Ko je končala in stopila nazaj, da bi občudovala dobro opravljeno delo, je v bližini opazila veliko večjo sadiko rdečega hrasta. To drugo drevo je vzklilo iz pozabljenega želoda, ki ga je posadila veverica in je rastlo v zdravo drevo. Medtem ko mnogi od nas radi sadimo drevesa, bi nas takšni trenutki morali spomniti, da narava že milijone let goji drevesa in gozdove brez naše pomoči. Pravzaprav lahko narava v pravih razmerah to stori veliko bolje in bolj ekonomično, kot si ljudje sploh lahko predstavljamo.
Narava zna poskrbeti zase
Želimo razbiti mit, da morajo ljudje vedno aktivno saditi drevesa. Če bodo novi gozdovi del številnih rešitev, ki so potrebne za reševanje podnebnih sprememb, bo sajenje dreves trajalo več časa in denarja, kot ga imamo. Naravna rast gozdov stane bistveno manj kot aktivno sajenje dreves. Letos objavljena študija je na primer pokazala, da izvajanje naravne podpore v brazilski regiji Atlantskega gozda stane 77 % manj kot celotno sajenje dreves.
Naravna rast gozdov spodbuja biotsko raznovrstnost
Naravna rast gozda lahko tudi bolje spodbuja ponovno vzpostavitev lokalnih drevesnih vrst, ki so prilagojene za preživetje na določeni lokaciji in podpirajo številne organizme, ki jih jedo ali prebivajo med njihovimi vejami in koreninami. Ostanki dreves, žive meje in žive ograje na pašnikih lahko še posebej pospešijo obnovo biotske raznovrstnosti in okrepijo kolonizacijo vrst, značilnejših za zrele gozdove. Na splošno se obnavljanje biotske raznovrstnosti povečuje s količino gozdne pokritosti in biotsko raznovrstnostjo polj ter zmanjšuje z razvojem mest.
Ohranimo obstoječe gozdove
Izkoristimo prednosti, ki jih imamo, da obstoječi gozdovi ostanejo in rastejo, saj so mladi goječi gozdovi lahko še posebej izpostavljeni ponovni sečnji, ker jih ljudje vidijo kot manj dragocene ali kot začasno pokritost tal. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da je obnavljanje gozdov le en del sestavljanke. Stabilno podnebje v prihodnosti zahteva revolucijo v našem energetskem sektorju in velika prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
Vir: World Economic Forum
