Podnebne spremembe Evropi že prinašajo hidrološke spremembe, ki jih doslej nismo bili vajeni. V Franciji in Italiji se spopadajo s hudim pomanjkanjem padavin in vodnih zalog čez zimo, ki se bodo nadaljevale tudi v pomlad in poletje.
Kaj lahko storimo kot posamezniki in kaj bi morala storiti država, nam je med drugim povedala klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Francija je že uvedla ukrepe, prvič pozimi – kaj bo oz. bi morala storiti Slovenija, če se bo suša nadaljevala v pomlad in poletje?
Podnebne spremembe že prinašajo Evropi resne hidrološke spremembe, ki se še posebej odražajo v povečani sušnosti pomladi in poleti. Ta nastane v srednji in južni Evropi tako zaradi zmanjšane količine padavin na eni strani in pa tudi zaradi povečane evapotranspiracije na drugi strani. To slednjo povečujejo višje temperature zraka in tal.
Hidrološke spremembe pa se kažejo tudi pozimi, kjer postaja količina padavin zelo nepredvidljiva, čeprav naj bi se ta v večini Evrope, tudi v Sloveniji, pozimi celo povečala. Letošnja zima je dejansko mnogim pokrajinam, v Franciji in severni Italiji na primer, prinesla hudo pomanjkanje padavin in vodnih zalog, ki se vleče še iz lanske jeseni. Problemi se bodo tudi zaradi pomanjkanja debelejše snežne odeje v Alpah nadaljevali tudi spomladi. Reke bodo manj vodnate, pa tudi zaloga vode v kmetijskih tleh manjša.
Kaj lahko stori vsak posameznik že danes?
Vsak od nas lahko v največji meri racionalno rabi vodo. A varčevanje z vodo je le prvi korak. Drugi je preprečevati vsako onesnaženje vode, ki se nam lahko dogaja tudi doma v gospodinjstvu. V odtoke ne spadajo olja, nevarne kemikalije in druga onesnažila. Tisti, ki žive v lastniških hišah, bi se lahko delno samo-oskrbovali tudi z zajeto deževnico z lastne strehe. Predvsem pa se je treba kot civilna družba aktivno vključiti v javne razprave, povezane z vodo, in vplivati na odločitve v lokalnem okolju.
Kaj mora po vašem storiti država?
Za začetek mora postati odločevalcem jasno, da pojav suše ne sme biti več presenečenje. V zadnjih dvajsetih letih smo beležili kar 8 suš, ki so povzročile škodo nacionalnih razsežnosti. Razglašati izredne razmere nima več smisla, kakor tudi ne naknadno izvajati delna povračila škode. Naknadna kompenzacija škode je neučinkovita v primerjavi z investiranjem v preventivne ukrepe. Namakanje sicer ne sodi med »hitre« ukrepe ob zaostrenih sušnih razmerah, je pa prilagoditev na spremenjeno podnebje. Kmetijstvo mora uvesti učinkovito rabo vode in prilagodimo vrste in načine kmetovanja na sušnih območjih.
Bistvene aktivnosti moramo usmeriti v zagotavljanje vode tako za pitno vodo, namakanje kot za druge potrebe tako, da ne porušimo ekološkega ravnovesja. Vodni stres lahko dolgoročno omilimo le s povečanjem vodno zadrževalne sposobnosti naših pokrajin. Dejavnosti v prostoru, ki direktno spreminjajo tok vode, zlasti urbanizacijo poplavnih površin je treba usmeriti drugam.
Ohranjati in čuvati je treba območja izviranja vode, struge, obrežja, mrtvice, stare rečne rokave, loke, poplavne travnike, barja, grbinaste travnike in druga mokrišča. Dobrodošli so obogatitveni posegi, kot je obnavljanje strug, vzpostavljanje močvirij, povezovanje mrtvice in starih rečnih rokavov z glavno strugo.
Ali se sploh zavedamo, kaj nas čaka in kakšna bi lahko bila prihodnost Slovenije brez vode?
Niti slučajno se še ne zavedamo, da je tudi vodno bogastvo Slovenije ranljivo zaradi podnebnih sprememb. Mnogi še vedno povsem ignorirajo posledice, ki jih že prinaša spremenjen vodni krog. Ker smo bili v preteklosti razvajeni z obilico vode, imamo žal danes površen odnos do vode. Skušajo razumeti, da se vsak napačen in nepremišljen poseg v okolje na koncu odrazi v kakovosti in količini vode, ki nam je na voljo.
