Raziskava, ki je bila objavljena v reviji Marine Pollution Bulletin februarja letos, je preučevala vrsto podvodnih fotografij, ki prikazujejo interakcijo hobotnic z odpadki, ki so pristali na morskem dnu.
Pregledali več kot 250 fotografij
Raziskovalci so pojasnili, da so globokomorske hobotnice že desetletja opazovali, kako se skrivajo v predmetih, ki so pristali na dnu morja. Vendar pa sta brazilska in italijanska ekipa želeli razumeti več o teh interakcijah.
V ta namen so si ogledali skupno 261 fotografij, ki so jih posneli biologi. Opisali so 24 vrst hobotnic, ki poiščejo zavetje v človeških odpadkih – v steklenicah, pločevinkah in celo v starih baterijah.
Zavetje najraje poiščejo v steklu in plastiki
Najpogosteje so bile posnete fotografije hobotnic, ki so za svoje zavetje oz. skrivališče uporabile steklo, kar 41,6 odstotka, plastiko pa je uporabljalo 24,7 odstotka hobotnic. Poleg tega, da so te predmete hobotnice uporabljale kot zavetje, so znanstveniki opazili tudi hobotnice, ki so nosile plastične predmete naokoli, da bi bile manj opazne za plenilce.
Kakšne posledice bo imela prilagodljivost hobotnic?
Čeprav se morski odpadki trenutno zdijo rešitev za živali, ker jim primanjkuje naravnih zavetišč, kot so školjke, imajo lahko na dolgi rok negativne posledice za hobotnice. »Zavetje ali odlaganje jajc v pnevmatike, na baterije ali plastiko bi lahko živali izpostavilo težkim kovinam ali strupenim kemikalijam,« je povedala vodja raziskave in profesorica Maira Proietti z zvezne univerze Rio Grande v Braziliji.
Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da lahko kadmij, zaradi človekove dejavnosti, zavira rast in poveča stopnjo umrljivosti navadnih hobotnic. Nasploh pa velja, da oceanska plastika ogroža morsko življenje, saj lahko večji predmeti blokirajo prebavni trakt, ko jo živali zamenjajo za hrano, ali se zapletejo v odpadke. Onesnaževanje morja s plastiko je prizadelo skupno že 267 vrst.
Vir: Eco Watch
