»Odločba inšpekcije, ki enemu od dveh podjetij, ki v Sloveniji zagotavljata varno obdelavo nevarnih odpadkov, prepoveduje njihovo sprejemanje, je v nasprotju s širšimi interesi javnosti v državi,« so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Opozarjajo, da imamo že zdaj omejene zmogljivosti za varno, sprotno in brezhibno ravnanje z odpadki, zato na nasprotujejo taki »nerazumni in škodljivi odločbi, ki je bila sprejeta še pred zaključkom postopkov za legalizacijo posodobljenih objektov«.
Družba Kemis je namreč 14. oktobra prevzela odločbo inšpektorata za okolje in prostor, ki navaja, da je pomemben del glavnega objekta Kemisove stavbe na Vrhniki nelegalna gradnja in da zato v tem delu objekta ne sme več opravljati poslovne dejavnosti. Od 15. oktobra Kemis tako na tej lokaciji ne sprejema več novih nevarnih odpadkov, v družbi pa pravijo, da je inšpekcija dve leti spremljala sanacijo objekta in da ni imela nobenih pripomb.
Občina Vrhnika in v civilni pobudi Eko Vrh odločitev inšpektorjev pozdravljajo. Vrhniški župan Daniel Cukjati je dejal, da je treba na črno zgrajeni objekt odstraniti, pred gradnjo novega pa pridobiti gradbeno dovoljenje in kasneje še uporabno dovoljenje.
Omejene zmogljivosti za ravnanje z odpadki
»Varno ravnanje z odpadki, še posebej nevarnimi, je nepogrešljiv del infrastrukture sodobne družbe. Na GZS že vrsto let opozarjamo na pomanjkljivo infrastrukturo in moteno delovanje sistema ravnanja z odpadki, zaradi česar prihaja do nezaželenega kopičenja različnih vrst odpadkov po vsej Sloveniji, kar povzroča vrsto težav, tudi zelo nevarnih,« pravijo na GZS in dodajo, da je odločba inšpekcije v nasprotju s širšimi interesi javnosti. Opozarjajo, da imamo tako ali tako zelo omejene zmogljivosti za varno, sprotno in brezhibno ravnanje z odpadki.
Zavedajo se, da tveganje za nastanek nesreč in drugih izrednih dogodkov vedno obstaja, zato ga je potrebno čim bolje nadzirati. »Konkretno vrhniško podjetje je svojo lokacijo za ravnanje z odpadki po hudem požaru opremilo z najsodobnejšo opremo na področju požarne varnosti. Za varnost dodatno skrbijo izkušeni in strokovni kadri, ki so usposobljeni za ravnanje z odpadki in obvladovanje tveganj, ki se pri tem pojavljajo,« zagotavljajo na GZS.
Večje tveganje za nesreče
Zaradi inšpekcijske odločbe se bo po mnenju GZS povečalo tveganje za nastajanje nesreč po vsej Sloveniji. »Tako bo lahko prihajalo do kopičenja potencialno nevarnih odpadkov na mestih, ki ne izpolnjujejo osnovnih tehničnih zahtev za njihovo skladiščenje. Ravno tako se bo povečalo tudi tveganje, da se bi odpadki, ki jih sicer sprejema dotično podjetje, znašli v bližini bolj ali manj legalno nakopičenih nenevarnih gorljivih odpadkov, kjer je v zadnjih mesecih nastalo kar nekaj požarov,« opozarjajo na zbornici in dodajo, da te lokacije niso niti kadrovsko niti tehnično dovolj ustrezno in primerno protipožarno opremljene. »Še posebej ne za ravnanje z nevarnimi odpadki, včasih celo ne za njihovo prepoznavanje,« poudarijo.
Na zbornici so prepričani, da začasna ali trajna zaustavitev delovanja vrhniškega podjetja za slovensko gospodarstvo predstavlja veliko motnjo v ravnanju z nevarnimi odpadki ter da bo to znova zelo zvišalo stroške ravnanja z njimi. Posledično pa naj bi to negativno vplivalo na konkurenčnost gospodarstva po različnih verigah vrednosti.
Inšpekcija spremljala gradnjo, a ni zaznala nepravilnosti
»Takšna zaustavitev delovanja podjetja ima oziroma bo imela tudi velik simbolni pomen. Če ni možno legalizirati objekta, ki je z vidika zagotavljanja varnosti zgrajen v skladu z najsodobnejšimi dognanji tehnike, in to na območju, ki je za tako dejavnost predvideno v veljavnih prostorskih načrtih, se lahko ne le postavijo pod vprašaj nadaljnje investicije v ravnanje z odpadki, ampak zaustavijo celo investicije in proizvodnja v delu gospodarstva, ki je življenjsko odvisno od teh storitev za svoje normalno in varno obratovanje ob konkurenčnih cenah,« navajajo na GZS. Povsem nesprejemljivo se jim zdi tudi dejstvo, da je na objektu potekala nekajletna sanacija pod nadzorom pristojne inšpekcije, ki v postopku ni zaznala nepravilnosti, dokler objekt ni bil pred ponovnim zagonom.
Na GZS poudarjajo, da je infrastruktura za ravnanje z odpadki »enako pomembna kot denimo infrastruktura za oskrbo z čisto pitno vodo ali energijo«. Pozivajo, da z vidika interesa tako gospodarstva kot tudi širše javnosti Inšpektorat RS za okolje in prostor odloži vsako ukrepanje, ki bi ogrozilo stabilno, strokovno in tudi konkurenčno delovanje obstoječega sistema ravnanja z nevarnimi odpadki, dokler se ne zaključijo postopki legalizacije zadevnih objektov na lokaciji.
