Grenlandija je v tem stoletju na poti, da izgubi več ledu, kot na kateri koli drugi točki v holocenu, 12.000-letnem obdobju, v katerem cveti človeška civilizacija, je pokazala nova raziskava, objavljena v reviji Nature.
Študija ponuja najnovejše dokaze, da je najsevernejša ledena plošča Zemlje, ki vsebuje dovolj zmrznjene vode, da dvigne gladino morja za več kot 7 metrov, vstopila v obdobje hitrega upada. V celoti se bo stalila, če bo človeštvo še naprej uporabljalo fosilna goriva na sedanji ravni.
»Zdaj smo prepričani, da bo to stoletje edinstveno v kontekstu naravne spremenljivosti v zadnjih 12.000 letih,« pravi vodilni avtor študije Jason Briner, glaciolog z univerze v Buffalu.
Preteklost in prihodnost Grenlandije
V zadnjih 40 letih je zaradi hitrega segrevanja Arktike Grenlandija pospešeno izgubljala led. Toda, da bi ta trend postavili v dolgoročni kontekst, so znanstveniki morali pridobiti podatke o rasti in upadanju ledene plošče v tisočih letih.
Model ledene plošče so združili s podatki o temperaturi in sneženju iz vrste ledenih jeder, zbranih po Grenlandiji. Nato so te informacije razširili po ledeni plošči s pomočjo podnebnega modela. Raziskovalci so svoje modele vodili naprej in nazaj, od pred 12.000 leti do leta 2100, z uporabo scenarijev z nizkimi in visokimi emisijami ogljika, da bi izsledili možne prihodnosti za ledeno ploščo.
Rezultati niso spodbudni
Po optimističnem scenariju, da človeštvo hitro zmanjša globalne emisije ogljika, Brinerjevi modeli kažejo, da bo Grenlandija v tem stoletju izgubila približno 9.700 milijard ton ledu. Če pa bomo še naprej uporabljali fosilna goriva, bi lahko Grenlandija v tem stoletju izgubila približno 21.000 milijard ton ledu, kar je približno štirikrat več od najvišjih ocen modela v zadnjih 12.000 letih.
Jugozahodna Grenlandija najbolj na udaru
Avtorji študije so svoje modele omejili na jugozahodno Grenlandijo. »Ta regija je v zadnjih letih zabeležila eno največjih povečanj taljenja, zato je dober pokazatelj, kako se bo verjetno spremenil preostali del ledene plošče,« pravi glaciologinja Ruth Mottram iz Danskega meteorološkega inštituta, ki ni sodeloval pri raziskavi.
A hkrati dopušča optimizem, da se led celotne Grenlandije le ne bi stalil v tako velikem obsegu.
Vir: National Geographic