Podatke za izračun indeksa vseh ptic, kmetijskih in gozdnih prispeva 30 evropskih držav, tudi Slovenija.
Indeks ptic prikazuje spremembe pri številčnosti in raznolikosti vrst ptic, upoštevajoč spremembe razmer v njihovih habitatih. Degradacija gozdnih, travniških in kmetijskih habitatov vpliva na upadanje števila ptičjih vrst ter populacij.
Indeks vseh običajnih vrst ptic v EU je leta 2023 po podatkih Eurostat znašal 87,2 in se od 2014 znižuje, medtem ko je indeks gozdnih vrst ptic v EU znašal 101,1 in se od 2014 zvišuje.
34 vrst gozdnih ptic, ki so vključene v Indeks gozdnih ptic
- skobec (Accipiter nisus)
- drevesna cipa (Anthus trivialis)
- pegam (Bombycilla garrulus)
- konopeljščica (Carduelis citrinella)
- kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla)
- dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris)
- dlesk (Coccothraustes coccothraustes)
- duplar (Columba oenas)
- iberska skraka (Cyanopica cooki)
- mali detel (Dryobates minor)
- črna žolna (Dryocopus martius)
- gozdni strnad (Emberiza rustica)
- belovrati muhar (Ficedula albicollis)
- črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca)
- šoja (Garrulus glandarius)
- srednji detelj (Leiopicus medius)
- čopasta sinica (Lophophanes cristatus)
- krekovt (Nucifraga caryocatactes)
- menišček (Periparus ater)
- pogorelček (Phoenicurus phoenicurus)
- hribska listnica (Phylloscopus bonelli)
- vrbji lovaček (Phylloscopus collybita)
- grmovščica (Phylloscopus sibilatrix)
- pivka ali siva žolna (Picus canus)
- gorska sinica (Poecile montanus)
- močvirska sinica (Poecile palustris)
- kalin (Pyrrhula pyrrhula) https://www.ekodezela.si/eko-zanimivo/svet-ptic-kalin-tih-in-nevsiljiv-ptic-ki-ga-redko-vidimo/
- rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla)
- rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus)
- brglez (Sitta europaea)
- čižek (Spinus spinus)
- gozdni jereb (Tetrastes bonasia)
- pikasti martinec (Tringa ochropus)
- carar (Turdus viscivorus)
Vir: Pan-European Common Bird Monitoring Scheme
(Visited 39 times, 15 visits today)