Že leta 2007 je mesto objavilo obsežen, interdisciplinarni urbanistični načrt, »Ljubljana 2025«, ki je centraliziral širitev zelenih površin s pomočjo dreves.
Na spletni strani Ellen MacArthur Fundacije so zapisali, da je bilo od leta 2010 po mestu zasajenih več kot 40.000 novih dreves in ustvarjenih 120 hektarjev novih zelenih parkov, večinoma na nekdanjih opuščenih območjih. “Vzdolž 34 km dolgega drevoreda, ki obdaja mesto, je tudi javni sadovnjak, ki je znatno izboljšal bivanje meščanov. Nasad sadnega drevja, skupaj s sprehajalno potjo, zagotavlja prostor za ohranjanje okolja, telesno dejavnost in socialno povezovanje,” so izpostavili.
Mesto je okrepilo tudi ekosistem reke Ljubljanice, spodbujalo biotsko raznovrstnost ter ustvarilo infrastrukturo za pešce in kolesarje. Uvedena je bila ekološka cona za odpravo motoriziranega prometa v mestnem središču, spodbujanje javnega električnega prevoza in souporaba koles.
Zdaj si mesto prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2030
Prizadevanja Ljubljane za izboljšanje življenjskih pogojev za meščane so bila prepoznana leta 2016, ko je prejela nagrado Zelena prestolnica Evrope, kar odraža njeno zavezanost doseganju visokih okoljskih standardov. Zdaj si mesto prizadeva za nadaljnje izboljšanje kakovosti bivanja s svojim Akcijskim načrtom za podnebno nevtralnost do leta 2030, kot del misije EU 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest.
