Toplogredni plini so v ozračju dosegli rekordne ravni kljub globalni zapori, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO).
Poročilo WMO pravi, da je povprečni mesečni CO2 za september na referenčni postaji Mauna Loa na Havajih znašal 411,3 ppm, v primerjavi s 408,5 ppm v septembru 2019. Enako so opazili na rtu Grim v Tasmaniji v Avstraliji, in sicer 408,6 ppm v 2019.
Znanstveniki računajo, da se morajo emisije do leta 2030 znižatii za polovico, da bomo imeli sploh možnost za omejitev globalnega segrevanja za 1,5°C, zaradi katerega se bodo stotine milijonov ljudi soočilo z več vročinskimi valovi, sušami, poplavami in revščino.
Pandemija nima večjega vpliva na emisije
Po ocenah naj bi se leta 2020 zaradi zaustavitve potovanj in drugih dejavnosti emisije zmanjšale za 4,2 % do 7,5 %. »Padec emisij, povezan z zapiranjem držav, je le majhen zamik na dolgoročnem grafu. Potrebujemo trajno izravnavo krivulje,« je dejal Petteri Taalas, generalni sekretar WMO. »Leta 2015 smo presegli globalni letni prag 400 ppm in le štiri leta kasneje smo presegli 410 ppm. Takšne stopnje rasti v zgodovini naših zapisov še nismo videli«.
Na Zemlji takšno stanje že pred milijoni let?
CO2 ostane v ozračju stoletja. Nazadnje je bila na Zemlji primerljiva koncentracija pred 3–5 milijoni let, ko je bila temperatura za 2-3°C višja in morska gladina za 10–20 metrov višja kot zdaj. Vendar s to razliko, da na Zemlji ni bilo 7,7 milijarde ljudi.
Glavni krivci – toplogredni plini
Trenutno je raven CO2 v ozračju za 50 % višja kot leta 1750 pred industrijsko revolucijo. CO2 ujame dve tretjini toplote, ki jo na zemeljski površini zadržujejo toplogredni plini, in ta učinek segrevanja se je od leta 1990 povečal za 45 %.
Metan, ki nastaja pri reji goveda, na riževih poljih in pri izkoriščanju fosilnih goriv, je odgovoren za 17 % učinka globalnega segrevanja. Njegova koncentracija je zdaj dvainpolkrat večja od predindustrijske ravni. Drug pomemben toplogredni plin je dušikov oksid, ki izhaja iz prekomerne uporabe gnojil na kmetijah in gorenja gozdov. Zdaj je za 23 % višja kot leta 1750.
Potrebne bodo korenite spremembe
Talaas je dejal, da je potrebna popolna preobrazba naših industrijskih, energetskih in prometnih sistemov. »Spremembe so ekonomsko dostopne in tehnično možne, vplivale pa bi le na naš vsakdan. Dobrodošlo je, da se je vse več držav in podjetij zavezalo k ogljični nevtralnosti«.
Vir: The Guardian
