Problematiko dviga morske gladine se je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo odločila nasloviti ekipa raziskovalcev z dr. Andrejem Kryžanowskim na čelu, z raziskovalnim projektom Razvoj metode za oceno dosega poplavljanja morja ter oceno poplavne škode za objekte kulturne in stavbne dediščine na območju slovenske Istre.
Ekipa raziskovalcev je v analizi vpliva različnih scenarijev dviga srednje gladine morja – na območju mesta Piran ugotovila, da se bo povečala za približno faktor 2 za vsakih 10 cm dviga morske gladine.
Poplavam so najbolj izpostavljeni stanovanjski objekti
Pričakovana letna škoda, ki omogoča upoštevanje povratnih dob poplavnih dogodkov in škode, ki jo povzročijo, je za sedanje stanje ocenjena na pribl. 0,68 milijona EUR/leto. V primeru dviga morske gladine za 30 cm do leta 2100 se bo pričakovana letna škoda povečala na 2,4 milijona EUR/leto, pri čemer bo večina škode zaradi poplav na stanovanjskih objektih. Najbolj črnogled scenarij dviga morske gladine pa bi pričakovano letno škodo povečal na 10,2 milijona EUR/leto.
Poplavam so najbolj izpostavljeni stanovanjski objekti, problematično pa je tudi povečanje poplavne škode na ostalih ranljivih elementih, kot so npr. različni objekti gospodarske javne infrastrukture.
Razmišljanje, da se ljudi izseli iz obmorskih mest, je nedopustno
Zanimalo nas je tudi, koliko prebivalcev obmorskih mest se bo moralo izseliti. Vodja projekta dr. Andrej Kryžanowski je odgovoril: »V tem trenutku težko odgovorim na tako vprašanje oziroma menim, da je kakršnokoli razmišljanje o tem, da se ljudi izseli iz obmorskih mest, nedopustno. In glede tega ni razprave, četudi gre za hipotetične scenarije. Tu gre za našo kulturno dediščino in zgodovinsko vrednost, ki jo obmorska mesta predstavljajo, ne nazadnje tudi za identiteto Slovencev kot pomorskega naroda. Vse je treba storiti, da se obmorska mesta in prebivalci zaščitijo.«
Dvig morske gladine ni tako prepoznan kot celinske poplave
Brez izvedbe protipoplavnih ukrepov se bo škoda zaradi poplav na območju Pirana v prihodnosti izjemno povečala, mesto pa se bo moralo soočiti z vse večjimi posledicami poplav, ki bodo močno vplivale na normalno delovanje urbanih površin.
»Problematika dvigovanja morske gladine zaradi svoje specifičnosti v Sloveniji ni tako prepoznana kot poplave celinskih voda. Zato je eden od ciljev tega raziskovalnega projekta tudi osveščanje strokovne in ostale javnosti o problematiki poplav morja in potrebnosti specifičnega pristopa pri načrtovanju ukrepanja v poplavnih razmerah,« je povedal dr. Andrej Kryžanowski.