Še pred desetletjem je bilo tu povsem drugače – kjer je danes spet gozd, je bil pašnik, poln živine.
Soustanoviteljica naravnega rezervata La Nupana, Dora Sánchez se je leta 1997 preselila iz središča države na predel džungle. Tako kot večina naseljencev je tudi njena družina začela z živinorejo v »deželi brez ljudi za ljudi brez zemlje«.
Po sajenju dreves se je vse začelo spreminjati
»Ko smo prispeli, ni bilo niti enega črva, zemlja je bila popolnoma zbita,« pravi Dora. Leta 2012 je začela saditi avtohtona drevesa na svojih 56 hektarih pašnikov kot poskus in kmalu opazila pozitivne učinke. »Gozd se je začel spreminjati, živali so se začele vračati. Izboljšali smo vodne pogoje in zemlja se je začela izboljševati. Tako je moja družina počasi začela razumeti, da je to prava pot,« pove Dora.
Prodala je krave in pustila, da je džungla zavzela nazaj večino njihove zemlje. Desetletje pozneje Dora s hčerko in možem vodi rezervat.
Kaj se zgodi z živalmi, ki jih reši naravni rezervat La Nupana?
Trenutno ima Dorina družina doma in na dvorišču 60 živali, od opic, ptic do mladičev pume. Večina živali je bilo rešenih od ljudi, ki so jih imeli kot hišne ljubljenčke ali so jih poskušali prodati. Medtem ko so pume običajno žrtve krčenja gozdov v regiji, ki je leta 2021 izgubila 25.000 hektarjev gozda.
Sicer pa je v La Nupani izzivov veliko, saj ima vsaka žival svoje značilnosti in vedenje. Vodijo jih korak za korakom do izpustitve v divjino. A vse živali se ne morejo vrniti v divjino, ker tam ne bi preživele, zato ostanejo v ograjenih predelih, kjer jih plenilci ne morejo napasti.
Vir: Euronews Green
