Pinoža (Fringilla montifringilla) je ptica, ki je tako po velikosti kot postavi podobna ščinkavcu, le da so sprednji del prsi in rame bolj ali manj oranžne barve, rep pa je izraziteje vrezan.
Samci so v svatovskem perju zelo vpadljivo modro-črni po zgornjem delu glave in plečih. V zimskem času črnino zakriva rjavkast rob na peresih. Samice so nekoliko podobne samicam ščinkavca, imajo oranžno-rjave prsi in temno lisaste boke. Gnezdijo v svetlih iglastih in mešanih gozdovih tajge, še posebej so jim všeč breze. Za pinože je značilno, da se pozimi prehranjuje s semeni bogatimi z maščobami, od katerih imajo najraje bukov žir.
Redne zimske gostje tudi v Sloveniji
Pinože se lahko vidi v milijonskih jatah, a zato morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, kot so: bogat obrod bukovega žira, le ta mora biti lahko dostopen, v gozdovih ne sme biti snega. Prav tako mora biti specifično vreme, hud mraz na severu in jugu Evrope, kar ptice zadrži na določenem območju – pri nas so redne zimske gostje, gnezdijo pa tu izjemno redko. Jata pinož prenočuje skupinsko na enem predelu gozda in zjutraj skupaj zapustijo prenočišče kot ogromna reka ptic. Ena od jat na postanku pri nas je predstavljena tudi v dokumentarnem filmu Divja Slovenija.
Če filma še niste videli ali pa bi ga želeli ponovno pogledati, to lahko storite v spletnem kinu Art kino mreže Slovenije, na tem naslovu je dostopen v slovenski in angleški različici.
Vir: DOPPS