Jezero, polno goste juhe iz odpadkov in plastike – ne le, da gre za ekološko katastrofo, temveč ima to velik vpliv tudi na lokalno prebivalstvo, saj gre za vir pitne vode.
Enako se je zgodilo tudi na eni od nekdaj rajskih karibskih plaž v Hondurasu.
Plastenke, škatlice od zdravil, stare “šlape” in še drug širok asortiman plastičnih odpadkov pluje po gladini največjega jezera v Salvadorju.
Jezero ima velik pomen
Na jezeru je hidroelektrarna ima pa tudi izjemen pomen kot mokrišče, kar je priznal tudi UNESCO.
Odpadki na površju pa prispevajo tudi k temu, da so ribe le še v globinah – ribištvo je za mnoge lokalne družine vir edinega prihodka. Hidroelektrarna je zdaj zaposlila več ducat ljudi, ki ročno čistijo jezero. Prostovoljno so se pridružili tudi lokalni prebivalci. A tudi s skupnimi močmi bo trajalo 3 -4 mesece, da jezero očistijo.
“Takega onesnaženja pa še ne,” je komentiral lokalni župan. “Živalski in rastlinski svet zelo trpita, turisti pa se še kar množijo.”
V Salvadorju sicer na dan ustvarijo skoraj 4 tone odpadkov, od česa jih prek 1 tona konča v rekah, na plažah in ulicah.
Problem tudi na plaži Hondurasa
Na Hondurasu pa se na morski plaži nabirajo otoki odpadkov, v katerih se združujejo odpadki številnih rek srednje Amerike, največ iz Gvatemale. To je že povzročilo številna nesoglasja med državama. Na strateških točah na rekah naj bi zdaj namestili pregrade za lovljenje odpadkov.
Še večja težava pa je, ker naj bi le 30 % odpadkov plavalo na površju – kjer so vsem na očeh in jih je lažje odstraniti – preostali pa potonejo globoko v vodo.
Poročilo okoljskega programa ZN (UNEP) navaja, da v oceanih na leto konča 11 milijonov ton plastike, številka pa naj bi se v naslednjih 20 letih potrojila.
