Raziskave so pokazale, da je več kot tretjino vseh smrtnih primerov zaradi vročine po svetu med letoma 1991 in 2018 mogoče pripisati globalnemu segrevanju, ki ga povzroči človek.
Študija, objavljena v reviji Nature Climate Change, je uporabila podatke s 732 lokacij v 43 državah za izračun števila smrtnih primerov, pripisanih globalnemu segrevanju – višjim temperaturam od idealne temperature za zdravje ljudi, ki se razlikujejo glede na lokacijo. Raziskovalci so preučevali pretekle vremenske razmere, simulirane z emisijami in brez njih, ki jih je povzročila človeška dejavnost.
Smrtnost – vrh ledene gore
Na splošno so ugotovili, da je bilo 37 % vseh smrtnih primerov zaradi vročine na preučevanih lokacijah mogoče pripisati človeški dejavnosti – največji prispevek k podnebnim spremembam (več kot 50 %) pa je bil v južni in zahodni Aziji (Iran in Kuvajt), južno vzhodni Aziji (Filipini in Tajska) ter Srednji in Južni Ameriki.
Analiza ni zajela celotnega sveta, saj ni bilo dovolj empiričnih podatkov iz nekaterih delov Afrike in južne Azije, da bi jih vključili v raziskavo.
Poleg smrti so z visokimi temperaturami povezane tudi druge zdravstvene težave, na primer sprejem v bolnišnice, ki ga povzročajo zapleti s srcem in ožiljem ter dihali. Te težave so navadno pogostejše in povečujejo stroške zdravstvenega varstva.
Nevarno se približujemo 1,5 °C
Lani so bile globalne temperature kljub 7 % padcu izgorevanja fosilnih goriv zaradi pandemije, za 1,2 °C nad predindustrijskim nivojem. To je zelo blizu cilja 1,5 °C, ki so ga postavile svetovne države, preko katerega pa naj bi celo pol stopinje bistveno poslabšalo tveganje suše, poplav, ekstremni vročini in revščini za stotine milijonov ljudi.
Vir: The Guardian