“En sam megatovornjak lahko nadomesti kar tri običajne tovornjake in tako prispeva k varstvu podnebja,” se glasi argument za sprejetje, da pa je resnica ravno nasprotna, je CIPRA opozorila že v svojem pismu, ki ga je poslala Odboru Evropskega parlamenta za promet.
V njem je po točkah ovrgla argumente zagovornikov megatovornjakov, saj bi se prav zaradi njih namesto železniškega povečal cestni promet, kar je, kot pravijo, pokazala tudi nedavna študija Evropskega združenja za železniški promet. Posledice bi se kazale v do 10,5 milijona dodatnih vožnjah tovornih vozil letno, 6,6 milijona tonah dodatnih emisij CO2 in potrojitvi zunanjih stroškov.
»Alpski tranzitni promet je treba občutno zmanjšati, učinkoviteje upravljati in preusmeriti na okolju prijaznejše prometne poti, npr. železnico,« opozarja direktor CIPRE International Kaspar Schuler.
Večje tveganje, hujše nesreče
Prehitevanje megatovornjakov traja dlje, prav tako v primerjavi z običajnimi tovornimi vozili za druge udeležence v prometu prinašajo večje tveganje pri zavijanju, na križiščih, krožiščih in avtocestnih priključkih. Dodatno varnostno tveganje, kot poudarja CIPRA, predstavlja tudi dejstvo, da megatovornjaki potrebujejo več časa za vožnjo prek nivojskih prehodov, poleg tega se teža posledic prometnih nesreč povečuje s težo tovornjaka.
»Vsi našteti dejavniki veljajo zlasti na območju Alp, kjer so ceste strme in vijugaste. Ker tranzitne poti v Alpah potekajo tudi skozi neštete vasi in ob vodotokih, prinaša vsak megatovornjak dodatno nevarnost tako za ljudi kot tudi naravo,« opozarja Schuler.
