V Sloveniji je veliko gospodinjstev, ki še niso priključena na kanalizacijsko omrežje, nova zakonodaja pa jim nalaga, da namesto greznic do konca leta 2017 namestijo male čistilne naprave. Tako zdaj vrsta podjetij na trgu ponuja širok izbor naprav z inovativnimi rešitvami za decentralizirano odstranjevanje odpadnih voda. Na kaj moramo biti pozorni pred nakupom čistilne naprave, da bomo imeli z njo čim manj zapletov?
Ponudba je velika, od greznic za fekalije brez odtoka, večprekatnih greznic, ki so predpripravljene za predelavo v čistilno napravo, do bioloških malih čistilnih naprav. Stroški slednje so v njeni celotni življenjski dobi znatno nižji od stroškov vodotesne greznice.
Čistilne naprave omogočajo čiščenje hišnih odplak, ki so nato lahko speljane v ponikalni sistem ali površinski vodotok. A pred nakupom se je treba dobro pozanimati o kakovosti čistilne naprave, saj jo kupujemo za več deset let, zato mora biti izdelana iz vrhunskih komponent in materialov. Poceni nakup je prepogosto žal najdražji, saj običajno pomeni obilo težav z nepravilnim delovanjem naprave in višje vzdrževalne stroške.
Pred nakupom se je treba dobro pozanimati o kakovosti čistilne naprave, saj jo kupujemo za več deset let.
Certifikati so tržno blago
Ivan Štajdohar, direktor podjetja Ekokult s Kvasice pri Črnomlju pove, da pri uporabi in trgovanju s čistilnimi napravi pri nas še nimamo daljše tradicije, zato je ponudba na trgu precej ‘kaotična’. »Naš trg je preplavljen z najrazličnejšimi čistilnimi napravami, res učinkovito čiščenje hišnih odplak pa jih omogoča bolj malo. Tako stanje omogoča naša ohlapna zakonodaja, ki sicer zahteva, da je čistilna naprava certificirana s standardom EN 12566-3, in ima skladno z njim izdano Izjavo o skladnosti in CE oznako. Naprave, ki imajo vse predpisane certifikate, so bile testirane več mesecev v realnih pogojih in morajo ob pravilni uporabi in vzdrževanju delovati 100 odstotno. A žal so tudi certifikati že postali tržno blago. Lahko ga pridobite v katerikoli evropski akreditirani instituciji, veljal pa bo tudi pri nas. V Sloveniji nimamo monitoringa, ki bi zagotavljal razlikovanje med dobrimi in slabimi čistilnimi napravami. Tudi nimamo institucije, ki bi predstavljala stroko in se jasno opredelila o potrebnih zagotovilih kakovosti čistilnih naprav. Kljub na videz enotni zakonski regulativi si vsako komunalno podjetje v naši državi predpise tolmači po svoje, tako se lokalne zahteve za primernost čistilne naprave lahko zelo razlikujejo. Stroka se je od kakovosti distancirala, pogosto prevladujejo osebni interesi. Tako so ljudje prepuščeni sami sebi in lastnemu raziskovanju trga. Če pa je nizka cena pri izbiri ključno merilo, potem so pogoji za glavobol in nejevoljo v naslednjih letih izpolnjeni.«
Zbiralnik iz plastike ali betona?
Pri nakupu čistilne naprave je treba biti pozoren tudi na kakšnem terenu se bo nahajala. Je sestava tal morda glinena? Bo na ravnini ali brežini? Vse to je pomembno za pravilno izbiro materiala, iz katerega je izdelan zbiralnik čistilne naprave. Ta mora kljubovati mehanskim vplivom oziroma bočnim silam, premikom zemlje, vzgonu … Čistilna naprava iz betona je močnejša, mora pa biti odporna na korozijo in mehanske dejavnike, ki vplivajo na življenjsko dobo zbiralnika. Odporna mora biti tudi na kemijske vplive, na primer na sulfate, lastnosti materiala pa se v desetletjih uporabe ne smejo spreminjati. Pri betonskem zbiralniku je treba sicer računati na to, da mora biti za vgradnjo možen dostop za avtodvigalo, saj je njegova teža prek 5 ton, medtem ko je rezervoar iz poliestra, ki ne razpada in ima dolgo življenjsko dobo, praviloma težak ‘le’ okoli 150 kg.
Smrad opozarja na nepravilnosti
Če v čistilno napravo pridejo snovi, zaradi katerih pride do gnitja, oziroma če vanjo pridejo snovi, ki motijo življenje mikroorganizmov, naprava ne deluje optimalno, ali pa sploh ne. Paziti je torej treba, da v čistilno napravo ne zaidejo deževnica, podtalnica ali staljeni sneg, voda iz bazena, razne kisline, gnojila, odpadki hrane, čistilna sredstva, olje ali kis v večjih količinah oziroma druge škodljive snovi. Močan smrad iz čistilne naprave opozori, da so vanjo zašle neprimerne snovi.
Da deluje pravilno, je čistilno napravo treba preventivno vizualno pregledati vsaj enkrat letno, priporočljivo pa je, da jo pregleda strokovno usposobljeni serviser. Ta izvede tudi meritve vrednosti pH, preveri višino blata, temperaturo, odvzame vzorec in opravi meritve kemijske porabe kisika. Priporočljivo je, da mulj iz iz čistilne naprave odstranimo najmanj enkrat na tri leta.
Da deluje pravilno, je čistilno napravo treba preventivno vizualno pregledati vsaj enkrat letno.
Nekaj nasvetov pred nakupom čistilne naprave:
– Velikost rezervoarja izberite glede na število oseb, ki stalno živijo v objektu. Prevelika ali premajhna naprava pri večini tehnologij ne deluje dobro.
– Izbrano mesto postavitve zbiralnika – zelenica, parkirišče ali dovozna pot – naj bo v krogu znotraj 20 m od hiše.
– Kakovostna čistilna naprava mora imeti certifikate za moč čiščenja, stabilnost in vodotesnost.
– Čistilna naprava naj bo v močnih in stabilnih rezervoarjih s certifikatom o stabilnosti in vodotesnosti.
– Čim manj je v napravi pokvarljivih elektronskih delov, nižji so stroški vzdrževanja.
– Izberite napravo, ki je sestavljena iz sklopov, ki so lahko dobavljivi tudi na prostem trgu.
– Kupujte pri podjetjih, ki so že dlje časa prisotni na trgu in imajo veliko izkušenj na tem področju.
– Ne pozabite na ponikalni sistem.
– Daljše so garancije – večja je varnost nakupa. Bodite previdni, kakšno boniteto ima podjetje, ki vam jamstvo nudi, saj boste njihovo podporo potrebovali še leta.
Voda in snovi, ki ne sodijo v čistilno napravo:
- deževnica, podtalnica, staljeni sneg, led,
- kisline (pH vrednosti pod 6,5) in močni lugi (pH vrednosti nad 8,5),
- soli v večjih koncentracijah, gnojnica živalskega izvora,
- močni strupi, umetna gnojila, olja in masti,
- topila (bencin, topila za barve, itd.),
- na vodi plavajoči delci ali težji nerazgradljivi delci, kot denimo odpadki hrane, koruza, solata, krompir, olupki, itd.
- vlažilni robčki, nerazgradljivi papir, kondomi in damski vložki, tekstil, radioaktivne snovi (na primer iz zdravstvenih domov ali bolnišnic)
- voda iz bazenov in jacuzzi-jev, šopi las, močna barvila, odpadne barve,
- kemična sredstva za čiščenje odtokov označena z velikim X.
Vlado Kadunec
