Po objavi novice, da je indijska država Sikkim prepovedala vse pesticide, je eno od naših bralk zanimalo, zakaj se Slovenija ne zgleduje po indijski državi? Bo Slovenija kdaj dočakala prepoved pesticidov?
Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo posredovali vprašanje: Zakaj se Slovenija ne zgleduje po državi Sikkim in popolnoma prepove uporabo pesticidov ter uvede nadomestila za začetne izgube (v pridelavi)? Odgovorili so nam …
Slovenija, ne pričakuj nemogočega?
»Kmetijska pridelava brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev ni mogoča, potekajo pa aktivnosti tako na nacionalni ravni kot na ravni Evropske unije z njihovo trajnostno uporabo.«
In dodatno pojasnijo, da se Slovenija trudi po svojih najboljših močeh.
»Vlada Republike Slovenije je leta 2012 sprejela Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev 2012-2022, v katerem se zavzema za zmanjšanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev na splošno in za omejitev uporabe herbicidov na javnih površinah, zavzema se za zmanjšanje tveganja, ki ga prinaša uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zdravje in za okolje z dolgoročnim zmanjševanjem obsega uporabe. Prav tako je Vlada leta 2017 sprejela stališče glede odobritve aktivne snovi glifosat, v katerem se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo.«
Evropski zeleni dogovor nam bo predvidoma postavil višje zahteve
V prihodnosti lahko sicer pričakujemo precejšnje zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov, gnojil in antibiotikov, saj EU predvideva povečanje območij za ekološko pridelavo hrane.
»Evropska komisija je decembra 2019 predstavila “Evropski zeleni dogovor” kot odgovor na spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi, vključno z onesnaževanjem in obremenjevanjem okolja. Za področje kmetijstva in pridelave hrane bo Komisija spomladi 2020 pripravila strategijo Od “vil do vilic”, ki bo zajemala vse faze prehranske verige in bo osnova za oblikovanje bolj trajnostne prehranske politike. V strategiji je predvidena višja raven prizadevanj za precejšnje zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih pesticidov ter uporabe gnojil in antibiotikov. Komisija bo opredelila ukrepe, tudi zakonodajne, ki so potrebni za doseganje teh zmanjšanj. Predvideno je povečanje območij ekološkega kmetovanja in razvoj inovativnih načinov za zaščito pridelkov pred škodljivci in boleznimi.«