Okoljske skupine pozivajo bogate države, naj povečajo izdatke za ohranjanje biotske raznovrstnosti v državah v razvoju, da bi obračunali škodo, ki jo povzroča mednarodna trgovina.
V začetku marca so skupine, vključno s Svetovno zvezo za varstvo narave, Svetovno zvezo za naravo in Svetovnim inštitutom za vire, objavile cilj mobilizacije 54 milijard evrov letno za mednarodno financiranje biotske raznovrstnosti.
Temu sledi, da se razvite države zavežejo za 90 milijard evrov letnega financiranja za pomoč revnejšim državam, ki so bile nesorazmerno prizadete. »Imamo moralno obveznost, da državam v razvoju zagotovimo sredstva za ohranjanje narave,« je dejal Bruno Oberle, generalni direktor Svetovne zveze za varstvo narave.
Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje
To je več kot kdaj koli prej v človeški zgodovini. Samo v Amazoniji obstaja nevarnost, da bo izginilo več kot 10.000 vrst zaradi krčenja deževnega gozda za živinorejo, gojenje soje in druge namene.
“Mednarodna trgovina povzroča približno 30 odstotkov groženj vrstam po vsem svetu,” pove Manfred Lenzen, raziskovalec trajnosti na Univerzi v Sydneyju. Bogate države so v veliki meri sposobne zaščititi svoj življenjski prostor in okolje, medtem ko “vse te problematične dejavnosti biotski raznovrstnosti povzročijo drugje in uvažajo blago, proizvedeno v državah z nizkimi dohodki,” še pojasni Lenzen.
Za reševanje svetovne krize biotske raznovrstnosti je vsako leto potrebnih več kot 631 milijard evrov, od tega je 451 milijard evrov mogoče priskrbeti z odpravo škodljivih subvencij, so sporočile skupine. Od preostalih 180 milijard evrov bi morale razvite države zagotoviti 30 %.
Obljube niso bile izpolnjene
Leta 2009 so bogate države obljubile, da bodo mobilizirale 90 milijard evrov na leto za financiranje podnebja do leta 2020. Vendar tega cilja niso dosegli in zadnje ocene pravijo, da ga ne bodo dosegli niti do leta 2023.
Kljub slabim dosežkom na področju financiranja okolja voditelji ohranjajo upanje, da bodo bogati narodi razumeli, da je v njihovem interesu ukrepati. »To ni davek za biotsko raznovrstnost,« je dejal Marco Lambertini, generalni direktor Svetovnega sklada za naravo. »To je naložba v storitve, ki jih biotska raznovrstnost ustvarja za našo družbo, za naše gospodarstvo, za naše dobro počutje in zdravje.«
Vir: Euronews